Občanke in občani bodo v letošnjem letu s strani Finančnega urada Republike Slovenije po uradni dolžnosti prejeli odločbe v zadevi odmere davka od premoženja.

Davek od premoženje se plačuje na podlagi določb 156. člena Zakona o davkih občanov – ZDO (Uradni list SRS. št. 36/88 (iz leta 1988) s spremembami in dopolnitvami) in 384. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), ki opredeljujeta zavezanca, osnovo in davčne oprostitve, ter na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po Zakonu o davkih občanov za leto 2026 (Uradni list RS, št. 109/2025).

Zavezanec za davek od premoženja je po določbi 157. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam, ali ga daje v najem.

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo.

Zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh od pridobitve stavbe (z nakupom, dedovanjem, podaritvijo) oziroma od izdaje uporabnega dovoljenja. Napoved se odda pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Če zavezanec ne odda napovedi, ga lahko davčni organ oglobi z zakonsko predvideno globo, ter po uradni dolžnosti vodi davčni postopek, ugotovi dejansko stanje in vam o ugotovljenem izda odmerno odločbo (obveznost lahko odmeri tudi do pet let nazaj).

Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe ali prostora. Finančna uprava zavezancu enkrat letno izda odločbo s plačilnim nalogom. Davek od premoženja je prihodek občine, kjer nepremičnina leži in se plača na prehodni davčni podračun občine.

Na podlagi 158. člena ZDO se osnova za davek od premoženja na posest stavb zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m² stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegov ožji družinski član oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Za ožjega družinskega člana se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

V primeru solastništva stavbe se ne deli površina stavbe, ampak se deli  vrednost stanovanjske površine (davčna osnova) iz drugega odstavka tega člena v sorazmerju s solastniškimi deleži.

Davka na premoženje so oproščeni prvi lastniki novogradenj (novih stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž), in sicer za obdobje 10 let. Doba oprostitve se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja.

Oprostitev NI avtomatična – zavezanec na finančno upravo do 31. januarja pošlje vlogo, ki jo napiše sam, saj obrazec ni predviden ter k vlogi priloži kopijo uporabnega dovoljenja.

Zavezanec z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, lahko odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu.

Olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka na posest stavb, ki se priznava za družinskega člana, NI avtomatska - zavezanec do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja vloži vlogo, ki jo napiše sam.  V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava za tisto leto ne prizna.

Če so v odločbi nepravilnosti oz. kakšne neupoštevane spremembe, lahko zavezanec v predpisanem roku poda pritožbo.

Več o davku na premoženje si lahko preberete na spletni strani Finančne uprave. 

Za pomoč oz. dodatna pojasnila se lahko obrnete na klicni center za davke fizičnih oseb.