Planinsko društvo Janez Trdina, Mengeš je 18. novembra letos organiziralo 1. Martinov pohod - od Skrilj do Črnič, po slikoviti in zgodovinsko bogati pokrajini pod trnovskim gozdom. Vabilo, ki je bilo objavljeno tudi v Mengšanu je privabilo 40 pohodnikov, članov PD in tudi nekaj bodočih članov (tako so obljubili po izletu, nad katerim so bili navdušeni).
Z
brezplačnim avtobusom (za člane društva) smo se zapeljali v
vipavsko dolino do vasice Skrilje, tipično
vipavsko podeželsko naselje, ki
je dobilo
ime po kamnu skrilavcu, katerega so nekdaj lomili na pobočjih v okolici
vasi.
Pohod
smo pričeli v vasi
po poti Skrlanka, imenovana po naselju, kjer se pot prične. Vodila nas je po slikoviti, neokrnjeni pokrajini, pod
vznožji Čavna, Male gore in Kuclja, katerih vrhovi presegajo 1000 m n.
v. in so vsak zase vredni obiska, saj nudijo enkratne poglede na
vipavsko dolino, v jasnem vremenu pa pogledi dosežejo tudi Jadransko
morje. Pot nas je najprej vodila do naravnega izvira, "Skrlanski
zvirk", kot mu pravijo domačini, pod vasjo Kamnje smo sredi
divjine našli slap Malenšek, se nato povzpeli do razvalin rimskega
vodnega stolpa, ki je najvišja ohranjena rimska utrdba na
Slovenskem, saj dosega višino 11 m, zgrajen pa je bil v 5. stoletju.
Od tu smo se povzpeli na školj sv. Pavla, 520 m visoko in slikovito
planoto nad Vrtovinom. Planota je bila poseljena že v železni dobi, pred več kot 3500
leti, kar potrjujejo zgodovinski viri (arheološke izkopanine).
Ljudje so se v različnih obdobjih zgodovine sem zatekali pred Huni, Goti in Langobardi še pred prihodom Rimljanov. V rimskih časih pa je bilo na pečini veliko utrjeno naselje, ustno izročilo pravi, da je bila tu pozidana kapelica že v 3. stoletju, tudi med vpadi Turkov so si okoličani na školju poiskali zatočišče. Po drugi svetovni vojni so domačini na tem mestu postavili novo lično cerkev sv. Pavla, v spomin vsem žrtvam druge svetovne vojne, v vipavski dolin. Čeprav je višina školja skromna pa nudi prekrasne poglede na vipavsko dolino in Nanos, 12 km dolgo kraško planoto in tudi griče na nasprotni strani doline, na JZ strani pa se lepo vidi akumulacijsko jezero Vogršček, ki ga napaja istoimenski potok in je del namakalnega sistema vipavske doline, ki je bil dokončan leta 1989.
Po
zasluženi malici iz nahrbtnika smo se spustili proti naselju Črniče,
vas je dobila ime po nekoč razsežnih gozdovih črnega hrasta na tem področju, mimo
naselja pa je vodila pomembna cesta že v rimskih časih. Tu smo
končali naš pohod, na katerem smo uživali v krasnem vremenu in res
lepih razgledih na vse strani.
Za
zaključek zanimivega in prijetnega pohoda nas je avtobus odpeljal v
Vitovlje, do osmice Vitus, kjer smo se prijetno utrujeni in polni
lepih vtisov okrepčali z njihovimi domačimi dobrotami in pogasili
žejo z mladim vinom. Nekateri smo od tu opazovali sončni zahod in videli, kako je sonce potonilo v morje.
Zelo prijetna in zanimiva pot je lep začetek in prava spodbuda, da Martinov pohod zares postane tradicionalen.
Besedilo in foto: Tone Vidrgar
