Beseda čustvo prihaja iz lat. besede »motus«, kar pomeni gibanje. V angleščini »emotion« podobno pomeni energija v gibanju. Čustva so torej energija, ki se nabere v nas z namenom, da nam pomaga narediti neko spremembo. Čustveno se odzivamo samo na tisto, kar nam je pomembno (potrebe in želje), in kar se dotakne naših določenih vrednost (življenje, poštenost, zasebnost idr.). Bolj ko nam je neka želja ali potreba pomembna, močnejšo energijo (čustvo) čutimo, da gremo v gibanje, da se ta uresniči. Ko nas recimo nekdo razjezi, je naša energija jeze usmerjena v ravnanje, ki bo drugega prisililo, da bo spremenil svoje vedenje.

Na predavanju smo si ogledali osnovne funkcije čustev, ki so:

- informirajo nas o tem, kaj se dogaja;

- pomagajo nam zadovoljiti osnovne želje in potrebe;

- obvarujejo nas pred nevarnostmi.

Če čustva potlačimo, ne morejo opraviti svojih osnovnih nalog in ostanejo v telesu (psihosomatika) in v naši podzavesti. Tam čakajo na priložnost, da privrejo na plano in največkrat je to takrat, ko smo najbolj šibki in nemočni ter v najbolj neprimerni situaciji. Čustva so energija. Če se jih zavedamo in izražamo, se počutimo energične (žive). Če se jih ne zavedamo, če jih ne znamo izraziti ali predelati in jih tlačimo, v nas povzročajo utrujenost, otopelost in depresijo. 

»Čemur se upiramo, to vztraja« -C. G. Jung

Ne zanikajmo svojih čustev, ne tlačimo jih, ne borimo se z njimi. Spoznajmo se s čustvi in ne bodo nas več vodila, temveč nam služila.

Skupaj smo prek izkušenj in primerov pogledali naša osnovna čustva: jezo, žalost, strah, srečo in sovraštvo ter se dotaknili tudi ostalih (zadovoljstvo, upanje, sreča, dolgočasje, ravnodušnost, prezir, užaljenost, zavist, kljubovanje, gnus, trema, tesnoba/anksioznost, zaskrbljenost, zaupanje, sram, ponos, spoštovanje, krivda, ljubosumje in depresivnost).

V nadaljevanju osnovne strnjene informacije posredujemo tudi bralcem:

Jeza: Čutimo jo, ko se nekdo vede na način, ki ogroža našo določeno vrednoto. Jeza nas motivira k ravnanju, ki bo drugega prisililo, da bo spremenil svoje vedenje.

Žalost: Čutimo jo, ko izgubimo nekaj, kar nam je zelo pomembno. Žalost nam pomaga dojeti, kako pomembno je bilo tisto, kar smo izgubili, ter nam s procesom žalovanja pomaga narediti prostor za nove navezave.

Strah: Začutimo, ko ocenimo, da je ogrožena neka naša vrednota (življenje, zdravje, premoženje, prostor). Omogoča hitro in avtomatično reakcijo, ki nam pomaga pri preživetju.

Sreča: Čutimo jo, ko ocenimo, da smo zadovoljili katero od svojih najpomembnejših želja, uresničili pomemben cilj in se to odraža tudi v zunanjem svetu. Živimo skladno s samim seboj, svojimi vrednotami in življenjem. 

Sovraštvo: Čutimo, ko ocenimo, da je druga oseba zlobna in namenoma ogroža katero našo vrednoto.

Opozorili smo na razlikovanje med »realnimi čustvi« in »domišljijskimi čustvi«, pri katerih reagiramo na naše misli, ki niso realne in se nam pletejo v glavi ter lahko pademo pod njihov vpliv, če jih pravočasno ne prepoznamo in ustavimo.

Pogledali smo korake ravnanja s čustvi:

- čustvo v nas opazimo in ga poimenujemo (če opazimo, da gre za domišljijsko čustvo, opazujemo miselni proces in ga poimenujemo);

- sprejemamo čustvo takšno, kot je, in smo ob tem prijazni do sebe in drugih;

- zavestno se odločimo, kako se bomo odzvali na določeno čustvo;

- čustvo izrazimo;

- čustvo samo izzveni.

Predavanje smo zaključili s pogovorom med udeleženci in deljenjem medsebojnih izkušenj.

Besedilo: mag. Lucija L. Skok v sodelovanju z AIA Mladinskim Centrom Mengeš

Foto: Brane Tomšič