Fotografija jo privlači na način, da poskuša iskati tisto, česar drugi ljudje navadno ne vidijo. Snema skoraj vsak dan, največkrat kar s telefonom, v vseh podrobnostih in vedutah vidi potencialni likovni izziv, kasneje posnetke postprodukcijsko dopolni v všečne fotografije, ki postanejo osnove zgodb, kot je Cankarjeva. Prava vrednost fotografskega umetniškega izraza se pokaže po premišljenem pristopu k ustvarjanju že od samega začetka pri izboru motiva in okoliščin. Letni čas, faza dneva, svetloba, vremenske posebnosti, vse se lahko izkoristi za poudarjanje sporočilnosti fotografije. Odraz osebne govorice in stila se kaže že v izboru tehničnih možnosti in izbiranju načina snemanja, kadriranja, redukcije nepotrebnih motečih elementov na posnetku, čiščenju kompozicije in barv.
Na ta način se je lotila iskanja zanimivih podrobnosti, detajlov objektov, povezanih z življenjem, delom in zapuščino Ivana Cankarja, projekt pa je razdelila na tri logična poglavja: Cankarjeva Vrhnika z rojstno hišo in muzejsko zbirko, portretne upodobitve umetnika in urbani objekti ter stavbe, ki jim Ivan botruje s svojim imenom. Razstava je tako ne samo izbor umetniško dokumentarnih posnetkov, ampak tudi didaktična predstavitev Ivana Cankarja kot zgodovinske osebnosti, pomembne za Slovenijo za preteklo stoletje in še kako tudi sedanjost. Kot taki ji je mesto v knjižnici kot naročeno.«
Razstava bo na ogled v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani, Tržaška 47 a, do 1. junija 2018. Vabljeni.
Besedilo: J. Šmon
Fotografije Milica Tomšič