Zaskrbljujoče je dejstvo, koliko se v gospodinjstvu nabere odpadne embalaže in o katerem  v decembrski številki Rokovnjača piše JKP Prodnik. A vendar nisem nikjer v zapisu zasledil, koliko vestni uporabniki njihovih storitev zberemo odpadkov, ki se lahko reciklirajo. Verjetno v želji, da se slučajno potem ne bi kdo spomnil in rekel, da je odvoz odpadkov predrag. Sicer  se cena surovin za reciklažo, kamor sodijo plastika, papir , pločevina in steklo giblje glede na ponudbo in povpraševanje  v povprečju od 75 do 150 evrov na tono. Znesek sicer ni velik, a če smo le malce matematično podkovani si lahko izračunamo koliko je to na leto. In če mislite, da se to ne izplača, zakaj potem razna društva predvsem gasilska polnijo svoje vse bolj prazne kot polne malhe z zbiranjem starega papirja in zakaj, ga nekateri pobirajo iz ekoloških otokov?  In zakaj nekateri v času kosovnih odvozov hodijo od hiše do hiše in pobirajo, kar je možno spraviti v denar. Upam, da bo JKP Prodnik konec tega leta, če že ne napisal koliko se je zaslužilo  izrekel vsaj zahvalo nam, ki vestno sortiramo in zbiramo surovine, da jih lahko ponovno uporabimo. Kar se tiče recikliranja pločevink naj zapišem, da recikliranje ne poškoduje strukture kovine, tako  lahko aluminij predelamo neštetokrat in ga vedno znova uporabimo za proizvodnjo katerihkoli izdelkov, za katere bi drugače uporabili nov aluminij.  O tem, da bi po zgledu enega izmed mest, ki je zaradi vestnega ločevanja odpadkov uporabnikom oprostil plačilo stroškov za en mesec pa raje ne razmišljam.