V postnem času, ki ga začnemo s pepelnično sredo, kristjani več premišljujemo o trpljenju in daritvi Jezusa Kristusa. V mislih spremljamo njegovo pot od obsodbe pred Poncijem Pilatom do smrti na križu na hribu Golgota. Skoraj v vsaki cerkvi, ali kapeli so na stenah upodobitve križevega pota, ki so sestavni del bogoslužnega prostora. Ponekod so postaje postavljene tudi v naravnem okolju – kot kapelice, ali kot križi – in služijo ljudski pobožnosti, zlasti v postnem času. Čeprav križev pot v postu molimo ob petkih, na dan spomina na Jezusovo smrt na križu, je pri nas navada, da ga molimo tudi ob nedeljah. Pogosto se verniki podamo na pot v naravo ter v hoji od postaje do postaje premišljujejo trenutke našega odrešenja. Molitev križevega pota je razdeljena na štirinajst postaj, ima pa tudi uvod in zaključek, ki ju običajno prebere duhovnik. V Župniji Krašnja je tako na prvo postno nedeljo potekal križev pot na Krajno Brdo na drugo postno nedeljo je bil križev pot v vasi Koreno in na tretjo postno v vasi Trnjava. Na četrto postno nedeljo je bil križev pot v župnijski cerkvi svetega Tomaža, na peto je tradicionalno dekanijski križev pot pri Sveti Trojici v župniji Dob. V pripravi na veliko noč na sodelovanje na križevih potih pomaga, da se v tišini in skupni molitvi še tesneje povežemo z Gospodom ter poglobimo svojo vero.
DJD




