Vedno znova ugotavljamo, da nam še vedno nekaj manjka, da še nismo popolni in, da moramo vložiti še veliko truda, da se izboljšamo. Kajti človek je samo človek in nič več, zato še kako prav pridejo besede apostola Pavla, ko se je na svojih misijonskih potovanjih srečeval s podobnimi razmerami in je zato  Kološanom pisal: „Omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, pohotnost, strastnost, hudobno poželenje in pohlepnost, ki je isto kot malikovanje. Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred in oblekli novega, ki se prenavlja po podobi svojega Stvarnika, da bi ga spoznal.“ In, da se je po enoletnem zatišju nekaj premaknilo v župniji priča sobotna čistilna akcija v cerkvi, župnišču in okolici. Marsikaj je tokrat romalo na smetišče zgodovine, mogoče tudi kaj vrednega, a je že leta ležalo in se ni uporabljalo. V svojem krajšem nagovoru pred začetkom je župnik Pavel Okoliš izrazil svoje želje glede čiščenja in ureditve, ter vseskozi budno bedel nad delom. Tokrat se je glede številčnosti udeležencev pokazalo, da faranom ni vseeno kakšna je cerkev in župnišče, kakšen je utrip v njem, saj so k delu pristopili tako mladi kakor starejši. Poskrbljeno je bilo tudi za okrepčilo in tako je delo teklo hitro in učinkovito v zadovoljstvo tako novega župnika, tistih, ki so sodelovali pri delovni akciji in tistih, ki bodo delo opazili in ga znali tudi primerno nagraditi, čeravno samo z besedico pohvale.