A kot se za kulturni praznik spodobi smo druženje pričeli z najbolj poznano Prešernovo pesmijo Zdravljico, kako, ki nam jo je prebral Janez Meden. Najprej je o svojem popotovanju , če lahko tako imenujemo študijsko izmenjavo spregovorila Romana Gerčar, ki se je mudila na Finskem. Prvo presenečenje je doživela že ob prihodu, saj je iz tople Slovenije +20 stopinj stopila na hladna Finska tla z minus 5 stopinjami. Poleg tega ji nikakor ni šel v račun njihov tempo dela, vse delajo počasi, ter način prehranjevanja. Ribe na sto in več načinov , ravno tako gobe in krompir. Ne more pa pozabiti njihovih sladic predvsem cimetovih rolic in odlične čokolade. Ni šlo pa niti brez finske savne, le potili se tokrat nismo . Za konec njene predstavitve smo prisluhnili še finski pravljici Resnica in laž, ki nam jo je prebrala Ema Meden. Ker je bila Ana Meden malce več časa na izmenjavi nas je tokrat nagovorila v norveščini in nam predstavila Norveško v slovenščini, ki je najbogatejša evropska država polna lepot, vode, gozdov in nafte. Spregovorila nam je o njenem delu, oziroma šolanju o cenah tamkajšnjih uslug, o hrani in o lepotah dežele. Spoznali smo tudi drugo plat Norveške , bolje  njihovih prebivalcev,  njihovo težnjo k naravi, kjer preživljajo proste dni. Delček pogovora je tekel tudi o prehrani in poživilih predvsem o kavi , ki norvežane spremlja na vsakem koraku. O možu, ki je hotel sam gospodinjiti, norveški pravljici smo prisluhnili za konec in to malce v norveščini in v slovenščini. O skoraj bi pozabil še nekaj je prinesla Ana domov, tisto znano risanko Ledeno kraljestvo ,a smo si ogledali le delček, ker nam ni bilo popolnoma nič znanega, saj je bila v norveščini. Sicer so ugotovitve obeh lepo je obiskati in spoznavati druge kraje in kulture a doma je najlepše, zato bosta nekaj časa spoznavale kraje in dežele preko knjig. Za konec tokratnega druženja smo prisluhnili še Vodnikovi  pesmi Dramilo. Kakor je dejal Anton Meden, ki je pesem predstavil, čeprav je minilo že preko dvesto let so dela Prešerna Slomška in Vodnika še kako aktualna tudi v današnjem času. Pa si jo preberimo in recimo, da temu ni res.

 Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Pólje, vinograd,
gora, morjé,
ruda, kupčija
tebe rede.

Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš, ak
nisi zaspan.

Lej, stvarnica vse ti ponudi,
iz rok ji prejemat ne mudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.