Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Učiteljica, ki je poučevanje v slovenski šoli zamenjala za poučevanje na Švedskem

To je Lea Nakrst, učiteljica razrednega pouka. Živi in poučuje v Stockholmu na Švedskem, in sicer v dvojezični (angleško-švedski) mednarodni šoli.
Lea pravi, da je že kot učenka vedela, da si želi nekoč poučevati, zato si je doma v Gradiščah ustvarila čisto pravo učilnico, kamor so med počitnicami prihajali otroci iz sosednje vasi, ki jih je poučevala. Čas gimnazijskih dni ji je nato predstavljal zgolj pot do študija razrednega pouka.

In tu se njena zgodba začne. Lea je nekaj let učila v osnovni šoli na Brdu, nato pa se odločila in se zaradi ljubezni preselila na Sever. Pogum, veliko znanja, izkušenj in tudi drznosti je Lea pokazala tudi v tujini, kjer si je zdaj ustvarila družino.

"Življenje na Švedskem je umirjeno. Pogrešam dinamiko in spontanost, ki sem je bila vajena v Sloveniji. Je pa z vidika ustvarjanja družine, dela in splošnega družbenega vidika Švedska prijaznejša. Mladi se kmalu selijo od doma, na splošno so bolj fleksibilni, mnogo manj se vežejo na dom, so mobilnejši. Če malce posplošim, povprečen Šved je strpen, prijazen in rad plačuje davke, saj želi ohraniti Švedsko kot socialno državo, kot je pogosto opisana," pove Lea.

Kaj je tisto osnovno, kar je v slovenskem šolskem sistemu drugače kot v švedskem?
1. Učenci gredo v šolo v Sloveniji s šestimi leti, na Švedskem pa s sedmimi.

2. Na Švedskem se šolsko leto se za učitelje začne sredi avgusta, za učence pa okoli 20. avgusta  (to je odvisno od šole), konča pa sredi junija.

3. V obeh državah poteka izobraževanje 9 let.

Kot pravi Lea, pa ji je zanimivo predvsem to, da šola na Švedskem sama razporeja tedensko/letno število učnih ur po posameznih predmetih, kar pomeni, da se lahko dve šoli v isti ulici v resnici tako povsem razlikujeta. To pomeni, da se ena šola lahko odloči, da bo imela angleščino že v prvem razredu, druga pa v četrtem, spet tretja, da bo v prvih razredih namenila več ur matematiki, itd.

Kakšen je slovenski učitelj in kakšen je učitelj na Švedskem?
Lejine izkušnje kažejo, da je učitelj na Švedskem veliko bolj avtonomen, samostojen pri svojem delu. Učni načrti in cilji, ki naj bi jih učenci dosegali, niso tako podrobno določeni, kot smo tega vajeni v Sloveniji. Kot pravi, nihče ne vsiljuje metod in oblik dela, saj zaupajo, da je učitelj kompetenten in usposobljen za podajanje spretnosti in znanj. Predvsem pa ji je bilo pri poučevanju novo to, da je dejansko ona kot učiteljica odgovorna za celoten potek dela, vsakdana in šolskega leta kot celote, v smislu, da sama naroča učbenike, zvezke, svinčnike, radirke in celoten material za razred, ki ga bo poučevala. Učenci namreč dobijo vse šolske potrebščine kar v šoli. Ko učencu zmanjka prostora v zvezku, pride do učiteljice in dobi novega. Od staršev ne pričakujejo nobenega dodatnega (so)financiranja česarkoli v zvezi s šolanjem osnovnošolskih otrok.

Če se kot razred želijo odpraviti na kakšen izlet in za to niso prej predvideli stroškov, bodo organizirali manjši bazar, prodajo, s katero si bodo poskušali zaslužiti denar za izlet.

"Učitelj, kjerkoli že je, se dandanes srečuje z nemalo težavami. Kot tak mora v prvi vrsti konkurirati znanosti, ki je v resnici že davno presegla naše zmožnosti, zato pa je pomembno, da znamo poiskati strategije in načine, ki nam pri tem pomagajo. V resnici pa veliko učiteljev opaža, da se v poplavi papirologije in pripravi dokumentacije spopada z vsem drugim kot poučevanjem," dodaja Lea.


Delovnik učitelja na Švedskem je popolnoma drugačen
Na Švedskem ima Lea kot učiteljica večjo urno obvezo z učenci in tudi doprinos ur je urejen povsem na drugačen način kot je bila tega vajena v Sloveniji. Učitelj dela 45 ur tedensko, od tega pripada 10 ur za načrtovanje, sestankovanje, preostanek je namenjen poučevanju in delu z otroki.

Enkrat tedensko je vsak razredni učitelj zadolžen, da preživi popoldan z učenci v podaljšanem bivanju. Lea ugotavlja, da so učitelji precej bolj vajeni, da so dnevi daljši, kot je to doživljala v Sloveniji. Ko učenci nimajo pouka in imajo učitelji sestanke za načrtovanje, so v šoli praktično cele dneve, od osmih zjutraj do pol petih popoldan. In še zanimivost: na Švedskem čas za malico ni vštet v delavnik.

Storyline je pedagoški pristop, ki je Leo prevzel
Lea je med študijsko izmenjavo na Švedskem spoznala pedagoški pristop Storyline in ga od takrat naprej predstavlja tudi slovenskim učiteljem. Gre za celosten pristop k učenju in poučevanju, za katerega je značilno poučevanje v obliki ustvarjanja zgodbe. Poseben je v tem, da se vsebine učnega načrta predelajo na zanimivejši in učencem razumljivejši način, saj se posamezne vsebine združijo v celoto, pri čemer se učenci soočajo z različnimi raziskovalnimi problemi.

Konkretno se torej različne tematike postavijo v smiseln kontekst. Storyline namreč omogoča, da se pri poučevanju izhaja iz učenčevega predznanja,  učenci tako postanejo aktivni soustvarjalci pri delu v razredu (postanejo lahko zaposleni v svojem podjetju, bolnišnici, hotelu, se kot družine odpravijo po svetu …). Znotraj neke zgodbe pa se lahko dotaknejo tudi veliko tematik na ‘naravnejši način’, kar pri je pri običajnem pouku težje (nasilje, diskriminacija, sobivanje …).


Storyline se počasi širi tudi v Sloveniji
Leta 2011 je Lea skupaj z društvom učiteljev podaljšanega bivanja organizirala mednarodni posvet v Ljubljani, ki se ga je udeležilo čez 100 udeležencev in kjer je skupaj z začetnikoma pristopa iz Škotske predstavljala na delavnicah. Seminar, ki ga poskuša enkrat letno organizirati za učitelje po Sloveniji pa Leji predstavlja most, s katerim seže do slovenskih učencev.  Zadnjega seminarja so se udeležili učitelji iz vse Slovenije, kar jo še posebej veseli. Vse informacije in dogajanje pa Lea osvežuje tudi na spletni strani www.storyline.si.


In nastal je priročnik  
"
Verjamem, da učitelj v današnjem času potrebuje orodja in načine, s katerimi prepriča, je lahko aktualen, zanimiv in predvsem poučen," pove Lea in doda, da je želja po pisanju priročnika vedno bolj naraščala in dobila svoje rojstvo, ko se je preselila v Stockholm, saj se je daleč od doma v multikulturnem delovnem okolju, počutila še bolj povezano s slovenskim šolskim sistemom, učitelji in predvsem učenci. Znanje, ki ga je pridobila s študijem in praktičnim usposabljanjem v tujini kot tudi nemalo seminarji, ki se jih je udeležila, je želela deliti širše, zato se je odločila za pisanje priročnika.

Priročnik je nastajal nekaj let, in je kot tak zasnovan na raziskovalnem delu Lejinega diplomskega dela, ki je bil nagrajen s fakultetno Prešernovo nagrado.


Sicer pa Leji v življenju nikoli ni dolgčas. Rada ustvarja, šiva, raziskuje, kuje in išče ideje, spoznava ljudi. Zase pravi, da je dekle multikulturnega okolja – tam se vedno znova zave, da res živi, saj vse kulturne razlike v resnici zbledijo in zasvetijo v prav posebni obliki – povezani skupaj smo močnejši in srečnejši.

Katja Nakrst











Oglejte si tudi