Kajti malce oblačno nebo ni delovalo najlepše za planinski izlet pa čeravno samo na višino 1600 metrov. A vendar je bila tokrat nedelja, 31. avgusta, brez dežja, le oblaki so se podili sem ter tja in zato ravno pravšnja za izlete v planine. Tudi zaradi tega se je zbralo na že dvaindvajsetem tradicionalnem srečanju članic in članov planinskega društva Domžale, društvenih prijateljev in zvestih obiskovalcev pri Domžalskem domu na Mali planini (1534 m)  lepo število planincev in pohodnikov. Seveda poleg društvene pripadnosti svoje naredi še ne preveč zahtevna pot, ki jo lahko premagajo tako malce starejši, kakor mlajši in zato so na srečanje prišle številne družine z otroki. Uvodne besede v tokratno srečanje  so pripadle Janku Vodlanu
predsedniku Planinskega društva Domžale, ki je ob prazniku društva spregovoril o tokratnih novostih, novih stopnicah in igralih in se zahvalil, ne samo glavnemu pokrovitelju Občini Domžale, ampak vsem tistim sotrudnikom, ki so dom zgradili in ga s svojim delom vzdržujejo in izboljšujejo. V kulturnem delu so člani MPZ Janko Kersnik iz Lukovice najprej  zapeli tisto znano Triglav moj dom. Ker letos mineva sto let od začetka prve svetovne vojne so nadaljevali z nekaj domoljubnimi pesmimi.  Za prijetno vzdušje po uradnem delu je poskrbel  narodno zabavni ansambel Pr’jatli in tisti, ki so jih srbeli podplati po vsej hoji navkreber so imeli dovolj priložnosti, da so se zavrteli. Počasi se je dan prevesil v popoldne in kdor je želel ujeti še delček lepot Velike planine se je odpravil na pot, drugi pa so veselo planinsko snidenje še nadaljevali