Društvo podeželskih žena Lukovica je uspešno zakorakalo v desetletje proti Abrahamu. društvo, ki je v svoji ne tako kratki zgodovini imelo samo dve predsednici in še vedno  uspešno deluje se ima zahvaliti  Ivanki Smrkolj , ki je bila  30 let šef in  Vidi Capuder, ki jo čaka še 20 let ,da bo ujela Ivanko. Jubilej so tokrat na praznični dan obeležile v Gradišču pr Matet, a ne le pri njih tud pri Glas so se ustavile si ogledale cerkev sv. Marjete in Gradiško jezero seveda tiste, ki so hotele iti še malce naokoli po vasi, ki ima kaj pokazati , naj si bo po urejenosti, ali prijaznosti. Sicer so svoje druženje začele pod  streho, se  fino imele, plesale, pele in jedle, bi lahko na kratko strnil tale zapis, a le ni bilo tako preprosto in kratko. A začnimo na začetku , ko so žene in dekleta začele prihajati v Gradišče k Matet in bile deležne dobrodošlice z strani domačih. Domačim članicam so se pridružile še predstavnice okoliških društev in sicer iz Domžal,  Blagovice-Trojan in Tuhinjske Doline. Po stisku rok in dobrodošlici so se najprej napotile do bližnje kmetije pri Glas, kjer jim je gospodar najprej povedal kako delajo in zakaj, naj zapišem,da ima kmetija svoje travnike  predvsem na hribovitih pobočjih in je delo še toliko težje. Sicer pa doma pridelajo kar nekaj žit in te zmeljejo v domačem mlinu, ki so ga z veliko ljubeznijo obnovili kar sami. In ,da smo se prepričali kakšno moko pridobijo iz mlina smo morali poskusiti še odličen domač kruh, ki bi sicer teknil tud  sam, a  so mu dodali še dodatno vrednost z domačo salamo in drugimi domačimi dobrotami. Ker se moka ne uporablja samo za kruh ,ampak tudi za sladke dobrote in tudi te je veljalo poskusiti. Po ogledu kmetije, so se napotile nazaj k Matet , vmes še malce pokramljale s sosedi, tudi z obujenjem spominov kako je bilo nekoč. Nadaljevanje druženja je bilo razdeljeno v dva dela, najprej  so spoznavale zanimivosti kmetije  če je kmetija eko potem je sploh kmetovanje drugačno kot pri ostalih kmetijah. saj smo  izvedeli, da  vse temelji na kolobarjenju in na delu posejanem z deteljo. Sicer svoje izdelke prodajajo na eko tržnicah, tako ,da so dva dni odsotni od doma. Njihovo delo je že obrodilo sadove ,saj imajo že stalne stranke in kar nekaj priznanj za uspešno delo na področju kmetovanja. Kako težko je delo so okusile tudi nekatere žene, ki so morale sklepat koso in srp, da je orodje pripravljeno za delo.  Ker je bil praznični dan ni smela manjkati himna in to je zapela kar domača hčerka Manca. Z pesmijo se je spomnila tudi  žena, kaj se nebi , če jih je bilo  toliko in jim zapela Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle....... nato smo prisluhnili še recitacijam, poleg starih pesmim smo prisluhnili  tudi pesmim  iz  knjige Toneta Kuntnerja Zamrznjena Pomlad, ki je izšla nedavno tega in jo je predstavil tudi pri nas v Šentvidu. Ob jubileju so ženam, ki so orale ledino in so še vedno aktivne podelile tudi priznanja in  rožice od Tanje, ki je tudi članica društva.Zbrane je pozdravila v svojem imenu in v imenu KGZ Ljubljana Pavla Pirnat

, univ. dipl. inž. agr  terenska svetovalka in jim ob tej priložnosti podala tudi nekaj novosti v zvezi z izobraževanji, ki jih pripravljajo še v tem letu.  Med tem,  se je na drugi strani pripravilo tudi nekaj za pod zob saj prazen žakelj ne stoji pokonci in tudi kazalci so kazali na čas  proti kosilu. Še pred tem  so besede zahvale in čestitke izrekle predstavnice sosednjih društev in povabile žene na njihova srečanja. In ko se je hrana ravno dobro ulegla, glej ga zlomka, ti jo na dvorišče k Matet prilomastita dva ne rokovnjača, ampak muzkontarja in ............ Ja se je treba zavrtet saj harmonika in klarinet kličeta k plesu in je plesalo staro in mlado, da se je treslo in je gospodar moral večkrat dvorišče pograbit med plesom. Kar takole vmes so zapele še tisto Kolkor kaplic tolko let naj ji da Bog živet in vse naj boljše, saj je predsednica Vida imela rojstni dan in toliko žena  in prijateljic  nima vsaka slavljenka ob praznovanju . In  še nekaj smo se tokrat  lahko prepričali, da ne drži pregovor, da več žensk na kup lahko prinese slabo vreme, saj je prenehalo deževati in se je pokazalo sonce. Mogoče ravno zato ker jih je blo tolk skup in še iz Domžal, Blagovice ,Trojan in Tuhinjske doline so prišle. Vsega lepega je enkrat konec, zakorakale so novim delovnim uspehom nasproti, kako bo, kaj bo prinesel čas ve le Bog , one  vedo le eno, da jih bo metla zagotovo počakala tam kamor so jo dale ko so odšle od doma.