Eden izmed vrlih mož, je nekoč govoril, da ženska je kot štedilnik, mora bit, da bi jo pa s seboj vlačil pa ni in vendar ravno ženske     podpirajo tri vogale. Zmotno je mišljenje, da tiste žene in dekleta, ki so  na kmetijah le čepijo doma za štedilnikom, delajo na njivi in v hlevu.  Kje pa, znajo se tudi poveseliti in kam na lepše zaiti, če jih le njihova predsednica Vida Capuder povabi. In tako so se na prvi delovni dan v tednu, ko je mogoče doma ostalo še kaj za pospravit od nedelje, odločile da jo mahnejo v svet. Ker leta naredijo svoje in tako za kam daleč le niso več vse, so  zato njihovi  izleti kar v bližnjo okolico. Tako so se v ponedeljek 7. maja odpravile raziskat Trnjavo, naselje le lučaj stran od Lukovice, ki se v zadnjih časih tako kot drugje po občini širi na vse strani. Najprej so se ustavile ne ekološki kmetiji Vazar,  kjer so se seznanile z zgodovino kmetije, ki jo je predstavil mlajši član kmetije Rok Škrbe, ki je končal tudi vrtnarsko šolo in se sedaj doma poleg živine ukvarja tudi z sadikami, ki jih prideluje v rastlinjakih. In ker so že ravno tam, je priložnost, da se obogati raznovrstno domače cvetje z novimi sadikami. No, ne le cvetje tudi kaj takega se najde pri Vazarjevih, ki bo kasneje dajalo obilen sad v veselje domače gospodinje in domačih, ki ga bodo zaužili. Čeravno so ekološka kmetija in se ukvarjajo z pridelavo  zelenjavo na mizah niso bili pridelki iz toplih gred, ampak okusno pecivo in druge dobrote, da bodo dame zdržale do naslednjega postanka. Kajti pot jih vodi mimo športnega parka v Trnjavi do kmetije Pr´Bregar, kjer jim kmetijo predstavi predsednik ŠKD Bregar Matej Juteršek. In smo tam, ko nanese beseda o konjih, ki morajo biti na kmetijah čeravno so samo za  nedeljsko jezdenje se razvname debata. Saj veste tista, zakaj tako, kaj je to za ena pasma in tako dalje. A niso govorile samo o delu na kmetijah, saj tega imajo doma dovolj, ampak so tudi kakšno šalo pred izdatnejšim obrokom povedale. Ko so takole lepo sedele za mizo, uživale v hladnem pivu Rokovnjač, kaj bi pile  drugega v deželi rokovnjačev je bil čas tudi za statistiko. Ker se o  starosti dam ne govori smo jih takole malce sešteli in zdelili, a čeravno mi matematika ni neznanka sem kar nekajkrat seštel in zdelil tako po starem in potem še ob pomoči računalnika, a številka ni bila nič manjša. Kar 2535 let so nabrale, torej so bile v povprečju stare 70,41let. Saj to ni toliko boste dejali, a naj zapišem, da jih je bilo le 36 in to klenih, veselih, dobrodušnih in mladostnih dam. In, da se znajo kljub letom  poveseliti smo ugotovili vsi tisti, ki smo bili poleg, saj čim so imele le minuto časa je že bilo slišati petje in harmoniko, naj si bo iz njihovih vrst ali sposojeno. Ko je njihova harmonikašica odšla so v svojo sredo povabile Emo Smolnikar in veselje se je začelo. Da se je Ema lahko malce odpočila so opravile še na ogled kmetije in se seznanile tudi z najstarejšim zajcem in to sto let starim. Ker so iz kmetij so takoj ugotovile, da to le ni zajec, ampak tista žival, katere ime največkrat slišiš med vozniki, torej osel. Prav prijetno je bilo na tokratnem druženju v Trnjavi, a  vsega lepega je enkrat konec in doma čaka delo, ki zahteva ženske roke, a toliko časa je še bilo, da so se  med kavico dogovorile, da bo naslednje srečanje, sedaj ko so po ravnini pridobile kondicijo  v Gradišču.