Število vernikov, ki je pri sveti maši med tednom, ni ravno veliko, malo večje je le, če je sveta maša obletna ali 7. oziroma 30. dan. V ponedeljek, 30. marca, je bila kapela premajhna, zato so se zbrali v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji sorodniki, sosedje in prijatelji. K sveti maši so prišli še pevci in pevke mešanega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Marko Juteršek, in organist Igor Velepič. Kako le ne bi, saj se je sveta maša darovala za 90 let življenja Jelice Zupan, ki je bilo vseskozi prepleteno z glasbo. Jelica Zupan se je namreč rodila 31. marca in v zahvalo za to smo se Bogu zahvalili pri sveti maši.

Jelica je skupaj s svojim možem Jožetom potem, ko se je preselila iz Ljubljane v Krašnjo, bila glavni pobudnik za ustanovitev mešanega cerkvenega pevskega zbora. Poleg tega, da je zbor vodila, je priredila mnogo pesmi prav za ta zbor ter rada sedla tudi za orgle. Kljub letom še vedno slišimo njen glas pri svetih mašah med tednom, kjer, kot pravijo, potegne naprej pri ljudskem petju.

Uvodoma je pri sveti maši Gregor Luštrek navedel nekaj pomembnih mejnikov v njenem življenju, še več pa v nagovoru, ko je dejal:

»Danes se zahvaljujemo za vaše pričevanje, Jelica, ker ni samo to, da pač praznujemo 90 let vašega življenja, ampak praznujemo, ker imamo razlog za praznovanje. Marsikaj lahko tudi sami doživljamo v odnosu do Boga, ko gledamo to vašo vero in sadove vere v vašem življenju, in lahko rečemo: ta beseda je živa in učinkovita in deluje tako med nami. Že če vzamemo besede preroka Izaija, ko govori o svojem, ko govori o Gospodovem služabniku kot ena takšna prispodoba in opis Jezusa Kristusa, za katerega ni mogel nihče vedeti v tistem času, imeli pa so v svoji veri, v svojem izročilu, da bo Bog nekoč poslal svojega maziljenca, in Izaija ga opiše kot izvoljenega služabnika, tistega, nad katerim ima Gospod veselje, in pravi, da ne bo ubijal, ne bo hrupa delal, ne bodo slišali njegovega glasu po ulicah. In kako lahko blaga beseda veliko doseže, se mi zdi, vsaj iz tega, kar vas poznam, da lahko prepoznamo tudi v vašem življenju, Jelica, in včasih je blaga beseda bolj trdna, bolj mogočna kot pa ena odločna beseda, ki nastopa z neko silo. Tam se hitro upreš, pa se lahko pregovarjaš, če pa nekdo blago nastopi, pa tudi govoriti ne upaš. Včasih si kar tako malo ohromljen, pa se čutiš nemočnega – je močna ta beseda. In z blago besedo ste veliko naredili med ljudmi, med katerimi ste. Poznamo vas iz tega okolja, kamor ste se priselili, jaz tako iz pripovedovanja, ampak kaj vse ste dosegli z eno odprtostjo, zaupanjem za dobro, s tem, da ste se zato priporočali tudi Bogu, zaupali vanj in vanj verovali. Ni bilo treba uporabiti sile, ampak to zaupanje, vztrajnost, potem pa čisto preprosto besedo, ki išče dobro in pomaga to tudi v ljudeh zbuditi in povezati med sabo. In to ste lepo dosegli preko zbora. Bi lahko uporabili spet besede preroka Izaija, ki pravi, da Gospodov služabnik tlečega stenja ne bo ugasnil, zlomljenega trsta ne bo zlomil. Torej tisto, kar je dobro, razplamti, in tam, kjer se nekaj zdi: “Saj to bo pa tako odpadlo,” ne, ni še odpadlo, se še da uporabiti, in ste pokazali, da se da veliko narediti, več, kot bi nekdo pričakoval. Ne dajemo vse hvale vam, ampak Bogu. Ampak to, da nekdo zaupa, da s tem sodeluje, da budi to zaupanje in sodelovanje tudi pri ljudeh, je še veliko več vredno, ker potem usmerja k Bogu in kaže nanj in tako daje tudi vsakemu drugemu v življenju možnost, da gleda, kaj lahko kdo dobrega stori. Ne samo, da bi rekli in občudovali nekoga, kaj naredi, ampak tudi, kje najde oporo, moč, upanje, zato mislim, da lahko rečem, da je Bog močna opora v vašem življenju, da vam daje to mirnost in zaupanje, s katerim delujete. In to ni samo odgovor na nekaj, kar nas srečuje in kar želimo zdaj narediti s tistim, kar nas spremlja. In tako tudi mi, ko delamo dobra dela, dostikrat ne vemo, kaj točno delamo, pač naredimo tisto, kar se nam zdi prav. Ampak kaj to pomeni Jezusu, kaj to pomeni v Božjih očeh – tukaj je zapisano, pa se ve, ker je evangelist zapisal. Mnogo pa se ne ve, tistega, kar mi delamo, pa se ne zapiše, pa se ne ohrani, ampak pri Bogu je dragoceno. Tako vam želim, Jelica, da bi tudi prepoznavali to bližino z Jezusom, da bi vas to vodilo tudi naprej v vašem življenju, kjer bo verjetno, tako kot zdaj doživljamo, vsakič pri sveti maši, kako nam še vedno lahko veliko daste, nas spodbudite k petju, nas vodite v petju, in da bi vam še naprej tako pomagalo prepoznavati in slediti temu, kar je Božja želja, Božja volja, Božja prisotnost za naše življenje. Naj vas to spremlja, naj vas bogati, naj tudi nam še naprej daje znamenja Božje dobrote, moči, ljubezni in naj to bo tudi nekaj, v čemer bomo z zaupanjem izrekli svoje prošnje pred Bogom, kateremu se bomo sedaj s to željo poklonili.«

Najlepša hvala za vse pevce, hvala vam za vaše glasove, Bogu. Na koncu svete maše je slavljenka prišla pred oltar, kjer so ji za rojstni dan čestitali najprej župnik Gregor ter nato pevci in pevke, ki so dejali, da po njeni zaslugi še vztrajajo. Čestitke je slavljenki v cerkvi izrekla tudi županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki, kot je v navadi, nikoli ne pride praznih rok, kakor tudi drugi ne. Vsi so si bili enotni in slavljenki zaželeli še obilo zdravja in let.

Na koncu je slavljenka zbranim namenila še nekaj spodbudnih besed, tudi besed zahvale, da so nekateri, ki so v zbor vstopili še zelo mladi, vztrajali še danes in niso obupali, predvsem zato, ker pojejo Bogu v čast in sebi v veselje. »Zmeraj ste in zmeraj boste moji pevci in pevke, kajti petje je moje življenje.«

Praznovanje se je nadaljevalo na njenem domu, kjer ni manjkalo petja in igranja na klavir, kjer njeni prsti kljub letom še lahkotno drsijo po črno-belih tipkah. In da pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, drži, pričata vnukinja Anja in vnuk Miha, ki sta med sveto mašo zaigrala na violino in kitaro. DJD