Čeprav smo že krepko zakorakali v februar, mesec, ki je v znamenju kulture o katerem iz medijev zvemo veliko več kakor o mesecu januarju posvečenemu verskemu tisku. O tem so pisali  le domači duhovniki pri oznanilih, dodali še kakšno besedo iz ambona in to je bilo vse. A vendar sta oba meseca pomembna prvi, ker nas navdihuje k branju verskega časopisa in drugi, ki nas navdušuje nad kulturo. In če se ozremo nazaj šepamo na obeh področjih, kajti vse manj beremo, ob tem mislim seveda na  tiste časopise in knjige, ki nam imajo kaj povedati, brez različnih tračev, vse manj je bralcev pri Slomškovem Bralnem Priznanju in Slomškovem bralnem klubu, vse manj obiskujemo kulturne prireditve, kar nam kaže število obiskovalcev na različnih prireditvah v občini. Res je, da so vmes svetle izjeme, a so prej redkost kot neka stalnica in zato se lahko sprašujemo kakor se v pesmi sprašuje Boris Kopitar:" Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, se bo zavedal svojih korenin. Da bi ponosen bil kot njega dedek, le tega v srcu si močno želim." Lahko se vprašamo tudi, bodo naši otroci še segali po verskem tisku in dobrih knjigah, če starši niti ne prelistajo kaj šele preberejo oziroma ne berejo nobenega od številnih tiskovin in knjig , ki jih izdajajo Družina, Ognjišče, Mohorjeva družba  in drugi. Zato si ob minulem mesecu verskega tiska in mesecu kulture  zadajmo majhno nalogo, preberimo v naslednjih mesecih  Družino, Ognjišče, Prijatelja, Misijonska obzorja, ali katero izmed knjig, ki jih izdajajo Družina, Ognjišče, Mohorjeva družba, lahko tudi kaj lahkotnega kot je na primer Gržanova knjiga Jaz Čarli Čeplin, obiščimo kakšen koncert ,lahko le domačega pevskega zbora, igro sosednjega kulturnega društva  in videli bomo, da je svet popolnoma drugačen, če si vzamemo čas zase in za kulturo, tudi kulturo branja.