Časi so se spremenili in če so generacije pred nami lahko prodajale svoje izdelke brez vložkov v reklamo si tega danes pač ne znamo predstavljati. Pri pečarstvu Avblej ata Franc verjetno nikoli ni pomislil, da bi svojo dejavnost predstavil na sejmu, saj so stranke prihajale k hiši. Današnji rod dela, kakor je ata, a razmišlja drugače. Kajti v teh letih se je veliko spremenilo, vsaj kar se gradenj tiče in, če so pred leti iz hiš odstranjevali krušne peči, tam, kjer so jih še imeli, jih v zadnjem času, predvsem po žledolomu, ponovno vgrajujejo. Način gradnje hiš se je sicer spremenil, a receptura izdelave domače krušne peči ostaja še vedno ista. Pri Avbljevih so za popolno domačnost prostora začeli izdelovati še ročni opečni tlakovec, ki tudi vizualno polepša prostor. Ker so se časi spremenili in se je treba prilagoditi trgu se tako Pečarstvo Avbelj pojavlja tudi na sejmu v Komendi, kjer je letos tekla beseda o danes četrti najpomembnejši kulturni rastlini po količini pridelane hrane na svetu in bistvenemu delu kuhinj številnih kultur. Strokovni del tokratnega sejma se je namreč dotaknil kulture, ki jo je v Evropo prinesel Krištof Kolumb in kasneje tudi drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Krompir o katerem je tokrat tekla beseda je bil prinešen v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu in k nam na slovensko prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Torej so se imeli kaj pogovoriti na izobraževalnem delu poleg krompirja in njegovih pridelovalcev so se dotaknili tudi nas potrošnikov. Poleg že naštetega smo se obiskovalci lahko seznanili z varnostjo pri delu v gozdu, predvsem z motornimi žagami, ki jo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Sicer nam sejem ponudi številne spremljevalne dogodke in mednje zagotovo spadajo preventivne predstavitve v smislu izobraževanja. Poleg številnih novosti, ki so jih predstavili proizvajalci, smo se obiskovalci lahko pri ogledu marsikaj tudi naučili. Tako so nas pri Verigi iz Lesc našemu največjemu proizvajalcu verig naučili, da verige služijo svojemu namenu le, če so pravilno izbrane, naj bodo za nas osebno, avto ali traktor. Potem, ko si ogledamo vse traktorje majhne in velike, široke in ozke, se malce povrnemo v stare čase z ogledom starodobnikov vsaj kar se traktorjev tiče se ob tem sprašujem, kako so lahko vse postorili na njivi in travniku in imeli na Gospodov dan prosto. Malce salamce, klobasice in sira in se prebiješ do kosila, potem se stisneš k eni mizi pod Veseljakovim odrom in si privoščiš dobro glasbo in jedačo vse domače Slovensko in dan se prevesi v popoldne. A, še vedno ostane veliko razstavnega prostora in razstavljenih strojev, vozil gum, orodja in dodatkov za to in ono, predvsem v novejšem delu sejma. In gremo na pot, jaz in še nešteto drugih, ki so na to lepo nedeljo prišli na sejem v Komendo. Za najmlajše je na razpolago celoten vozni park traktorjev z priključki, takšnih, da jih lahko daš pod pazduho in greš domov. Za malce starejše je poleg traktorjev in ostale mehanizacije cela paleta lepo zloščenih avtomobilov in štirikolesnikov. Utrip sejma je kot vedno živahen in vesel, saj smo lahko poleg številnih ansamblov na Veseljakovem odru, prisluhnili še godbam na Festivalu godb. Organizatorji Občina Komenda in Konjeniški klub Komenda predvsem slednji, ki se ponaša z novim praporom, si manejo roke saj jim je ponovno uspelo pod streho spraviti eno izmed večjih prireditev znano daleč naokoli Jesenski kmetijsko obrtni sejem. Torej na svidenje na Spomladanskem kmetijsko obrtnem sejmu v Komendi, še prej pa na Lukovem sejmu v Lukovici.
