Pa smo opravili z glavno in največjo tekmo leta za vse naše tekače. Večina je danes super zadovoljna, vedno se pa komu tudi ponesreči ali pa le sam ni zadovoljen, ker ni tekel tako hitro, kot si je na treningih predstavljal, da bo to za njega mala malica. Tekli smo skoraj vsi, tisti pa, ki se niso uspeli zadovoljivo pripraviti, so pa prišli spodbujati tiste, ki so tekli.

V soboto so mladi tekli na šolskih tekih, kar je štelo tudi za državno prvenstvo šol v cestnem teku. Vsi so se po najboljših močeh trudili čim hitreje prikotaliti do cilja. Najbolje je to opravil Jakob Medved, ki je v izredno lepem in hitrem teku prišel v cilj kot tretji med srednješolci.

V nedeljo je šlo pa zares. Že zgodaj zjutraj smo se začeli zbirati v naši bazi na kavi in vzdušje je bilo odlično. Tudi naše maratonke so se odlično držale ali so pa znale dobro skrivati strah. Prvi vrhunec dneva za nas je bil tek na 10km, kjer je Jakob tekel državni rekord za mlajše mladince. Vendar ni bilo časa za proslavljanje, saj je bilo treba narediti nekaj skupinskih fotografij in počasi je bilo treba iti na start. Naši maratonci, ki so tekli za državno prvenstvo, so bili v prvi vrsti s povabljenimi tekači, kar je še posebno doživetje. Potem se je pa začela borba s samim seboj in naši maratonci so se držali odlično. Najprej so na 21km zelo dobro tekli Branko, Radovan in Rudi, ki so še ušli najbolj neprijetnim temperaturam. Maratonci pa so se potili po okolici Ljubljane. Po treh urah smo jih pa dočakali. Najprej je od naših pritekel v cilj Simon Istenič, ki je izkušen maratonec in je s progo tudi opravil tako. Malo čakanja in navijanja za kolono, ki je tekla v cilj in potem Stane Panjan, takoj za njim pa Karmen Petrovčič Potočnik, ki je odlično opravila s svojim prvim maratonom. Kmalu pa sta pritekli še Monika Rudolf in Mateja Čuk, ki sta bili tudi odlični za svoj prvi in verjetno ne zadnji maraton. Veselje je bilo popolno, ko smo se spet zbrali v naši bazi. Ja, veliko si je bilo za povedati in tudi, če je kdo imel krizo in ga je kaj zategovalo in zbadalo, tega za živo glavo v tem trenutku ne bi priznal. Bil je čas za slavje, ne za stokaje in vsi naši tekači so bili vsak zase zmagovalci dneva.

Sledi počitek in postavljanje novih ciljev, ki so tako ali tako gonilo vsega našega delovanja.
Našo dejavnost sofinancira Občina Logatec