Fotografija: Janez Ovsec in Brane Pevec

________________________________________________________________

Podrobnejša predstavitev slikarke in njenih del:

Kdo je Milena Rupnik?

Članica Društva likovnikov Logatec, ki ima za seboj slikarsko petletko. Njena dela nastajajo predvsem v intimi njenega ateljeja. Precizen ustvarjalni proces in dolgotrajno delo v polju slike nista naklonjena njeni udeležbi na ex temporih. V odmerjenem času slika ne bi bila končana, predvsem pa z njo ne bi bila zadovoljna avtorica sama. Je namreč perfekcionistka, ki stremi po barvno in oblikovno dovršenem likovnem stvariteljstvu. Njena dela smo spoznavali na skupinskih razstavah, tokrat pa je avtorica z nami v svoji kompleksni predstavitvi, s svojo prvo samostojno razstavo.

Pogled na slike zastavlja nadaljnja vprašanja. Kako lahko v tako kratkem obdobju bivanja v slikarskem mediju ustvariš opus, s katerim se razkriva obvladovanje likovne sintakse, suvereno soočanje z likovnimi izraznimi sredstvi, njihova premišljena in osmišljena uporaba oziroma odlično sodelovanje z njimi. In iz vsega tega v likovno-vizualne podobe prihajajo tudi slikarkine domiselne ideje ter nevidni ali posredno vidni kontingent vsebin, ki razkriva prisotnost poglobljenega razumevanja sveta.

Do odgovora mi pomaga avtorica sama. Zazreti se je namreč treba v preteklost, seči v njena mladostna leta, se zaustaviti na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Njeni profesorji so bila znana imena iz likovnega sveta (Metka Kraševec, Milan Butina, Tinca Stegovec), kot pravi, pa ji je največ likovnega znanja posredoval Janez Močnik. Želela si je prestopiti prag akademije, a podpore pri tem ni našla. Zaposlila se je kot oblikovalka tekstilij in v tovrstni vsakodnevni kreativnosti neskončno uživala. Priložnostno je z izvirnostjo in jasnostjo oblikovala kakšen plakat. (Zelo dobro!) Izzivi življenja so jo odpeljali v povsem drugo smer, a pred petimi leti, ko je odložila službene obveznosti, je z intenzivnostjo in s predanostjo začela slikati. V preteklosti osvojena znanja in izkušnje ključno prispevajo k oblikovanju njene likovne poetike, ki je realistična, saj so motivi predstavljeni realno, nazorno in jasno. Oblike so podane natančno, perspektive sledijo različnim prostorskim ključem, resničnost prinašajo tankočutna sledenja barvam in svetlobam. V tovrstno slogovno orientacijo vstopajo tudi poetični naglasi, vendar čustven odnos do vsebin ne zamaje likovne trdnosti. Za intemezzo je avtorica ustvarila tudi kompozicijo nasutih krogov. Z njo dokazuje vseskozi prisoten perfekcionizem. Pri upodabljanju jo nepogrešljivo spremlja detajliranost. Ob prepoznavnih interperativnih načinih se odloča tudi za raziskovanje samosvojih likovnih efektov, nekakšnih plastenj oziroma prekrivanj posameznih delov slikovnega polja s fluidnimi tančicami (npr. pri hčerkinem portretu, pri ozadju Andreja Žigona, kjer sicer pridružuje tudi kolažne aplikacije …).

Slike Milene Rupnik vedno uokvirja zgodba. Nagovorijo jo doživetja s sprehodov v naravo, različne situacije in njej drage osebe, pa listanja po knjigah, vsakodnevne informacije in objavljene fotografije. Včasih nastopi v angažirani drži, saj se odziva na po kovidna stanja, s čredo ovac, ki jih upodobi s portretno natančnostjo in izraznostjo, pa tudi na stanja v družbi. Vse to so impulzi, ki jo preko osebnega razmišljanja vodijo v slikarska udejanjanja. V motivnem repertoarju je vsekakor potrebno izpostaviti figuro človeka, saj na marsikaterem slikarskem platnu biva en sam človeški lik ali pa skupina ljudi. Avtorica v simbiozi med črto in barvo ustvarja prepričljive like, trdno utemeljene na klasičnih kanonih. Drugo njeno zanimanje je namenjeno naravi, suvereno pa avtorica vstopa tudi v urbana naselja.

Že kompozicije same so zasnovane premišljeno. Z njimi Milena sledi realnim stanjem, na izviren način pa ustvarja kombinacije realnega in tistega, kar izrazito pripada njenemu idejnemu svetu in njeni domišljiji. Takšen primer je slika Darilo narave, kjer kombinira pogled z Ženčka s konstrukcijo oblikovno jasnih in barvno intenzivnih ploskev, ki predstavljajo okrasni papir, v katerega je zavito darilo slikovitega naravnega okolja. Tudi Spomin na poletje je umeščen v razpiranje pliseja, ki asociira na draperijo.

Ponovno rojstvo predstavlja domiselno kombinacijo ženskih figur z barvitimi drevesnimi listi.

Sliko z naslovom Objemi objemajo mehka barvna prelivanja, samo jedro pa oblikuje kompozicija skupine ljudi. To so portretne upodobitve njenih najdražjih. Utelešeni so z risbo, ki eksaktno in prefinjeno sledi telesnim danostim posameznika ter izrazno močnim obrazom.

Risba ni izpostavljena le na tej sliki, ampak je slikarkino dragoceno likovno izrazilo, njen adut, s katerim konstruira najrazličnejše elemente ilustrativnosti, od človeških figur do predmetnega sveta, povzema naravne danosti in arhitekturne detajle.

Njena paleta pripada snovnemu realizmu. saj pretanjeno išče povezavo z realnimi danostmi. V posameznih rešitvah ima barva posebno vlogo, saj avtorica naglašuje njeno intenziteto in iluminiranost, posredno pa tudi njeno simbolno sporočilo.

V potezah, ne le risarskih, ampak tudi v polaganju barvnih nanosov, je prisotna discipliniranost, se pa njihov karakter tudi spreminja, saj so drobni nanosi na nekaterih slikah ne le segmentirani, ampak celo pointilistično učinkujoči.

Milena Rupnik sebe predstavi s tremi pojmi: višina, svetloba, drobnjakarstvo.

Pogled na njena dela lastno slikarkino oznako potrjuje in hkrati dokazuje, da avtorica resnično sledi sebi, da se razkriva skozi vsako likovno dejanje. Zanimajo jo višine, od koder se odpirajo čudoviti razgledi, ki jih senzibilna ustvarjalka zazna in jih pospremi v likovno resničnost. Nagovarja jo svetloba, ki je ključna sooblikovalka atmosferskih stanj v njenih delih in tisti element, ki izčiščuje oblike sveta. Svetloba emotivno prebuja tudi obraze njenih izbranih portretirancev ali pa anonimnih figur, ki jih postavlja na slikovne odre. In avtorica prisega na detajle, saj ji je pomemben vsak fragment, ki ga zna skrbno in suvereno prenesti na slikovno površino. V vsakem detajlu odkriva lepoto in sporočilnost, hkrati pa zavzeto uresničuje tudi ravnovesje celote.

Milena Rupnik z znanji in veščinami ter s študijsko poglobljenostjo ustvarja svoj slikarski svet. Kljub dolgotrajnemu in zahtevnemu delu v polju slike pri tem neskončno uživa.

Zapisala: Anamarija Stibilj Šajn