Društvo likovnikov Logatec je tudi letošnjo pomlad organiziralo tradicionalni, letos že 22. Likovni extempore Logatec 2026. Udeleženci so lahko ustvarjali na sledeče teme: V prebujanju narave, Logaške vedute, Šport in šah ter Tihožitje.

Glede na številčno udeležbo je glavnina likovnih del razstavljenih v Jožefovi galeriji Doma Marije in Marte Logatec, en delček pa je bil razstavljen tudi v Kavarni Kljukec.

Svečano odprtje razstave in podelitev priznanj je potekalo v soboto 11. aprila 2026 popoldne kot že povedano v Jožefovi galeriji. Vsa likovna dela je pred tem skrbno pregledala in ocenila žirija v sestavi Anamarija Stibilj Šajn ( predsednica), Katja B. Sudec (članica) in Tajip Hasani (član). V imenu žirije je predsednica žirija Anamarija Stibilj Šajn, podala splošen vtis ob letošnjem extemporu in pa seveda tudi natančne in subtilne obrazložitve likovnih del, ki so si zaslužila posebna priznanja.

Žirija je tako za najboljše likovno delo in nagrado ZLATA MUZA 2026,  podelila likovnemu delu na temo Vedute Logatca, z naslovom LOGATEC, v tehniki akvarela, avtorice Olene Vovchenko.

Priznanja za odličnost so bila podeljena:Antonu Benediku, Vincenciju Cankarju, Radku Oketiču in Metki Šušteršič

Priznanja za kvaliteto so bila podeljena: Nuši Boh Pečnik, Angeli Dovžan, Erni Kopše, Brigiti Kne, Janezu Ovscu in Jani Šušnjar.

Vse skupaj zbrane je z izbranimi besedami lepo pozdravil in se zahvalil za veliko udeležbo tudi župan Bert Menard.

Za popestritev dogodka je lepo poskrbela domača glasbena skupina ŠARGO BANDA.

Kot običajno je cel dogodek v svoji maniri vodil in povezoval predsednik društva Janez Ovsec.

Da je bilo poskrbljeno tudi za pogostitev in da so si vsi udeleženci vzeli čas za izmenjavo mnenj in utrjevanje prijateljstev je tudi res.

Zapisal: Janez Ovsec

Foto: Primož Sark in Janez Ovsec

Razstava je na ogled vse do 6. junija 2026

Podrobnejša obrazložitev nagrad in priznanj:

ZLATA MUZA:

OLENA VOVCHENKO: LOGAŠKE VEDUTE, akvarel na papir

Pogled na tipičen izsek Logatca odlikuje vrhunska likovna izvedba. V njej se srečujeta premišljenost in svoboda, oblikovna strogost in mehkoba nanosov. Barvni nabor daje celoti žlahtnost in harmonijo. Nianse so prefinjene, tonski prehodi odprti. Figura je premišljeno vključena v dogajanje. Kljub poenostavitvi, je izrazno močna, dinamična in zgovorna. Ob svetlobi imajo pomembno vlogo tudi sence, tako človeka kot arhitekturne kulise. Tako je v logaško veduto vključena tudi atmosfera, posebno hipno stanje. Avtorica naredi občuten prehod med arhitekturo in nebom. Streho hiše namreč na občutljiv likovni način poveže z dogajanjem na nebu.

PRIZNANJE ZA ODLIČNOST

ANTON BENEDIK: CANKARJEVA ULICA, akril na platno

Svet zunanjega je za slikarja optični normativ, ki ga v likovno stanje prenaša z njemu lastno kompozicijsko fineso, z izostrenim občutkom za notranjo gradnjo, s skrbjo za detajl in za celoto, za ubranost in ravnovesje. Avtorja odlikuje slikarsko jasen način prezentacije. Njegova poetika, kljub fotorealistični preciznosti, ohranja intimo slikarskega doživljanja in udejanjanja. Skrbno izbrano točko očišča, dosežene proporce in prostorsko iluzijo, pomenljivo nadgrajuje v prvem planu izpostavljena ulična svetilka, ki je več kot le detajl.

VINCENCIJ CANKAR: TRIJE PIRHI, akril na platno

Slika spada v avtorjev t. i. Vesoljski program, v katerem se posveča krogu kot obliki vseh oblik. Izpelje jo v jajčasti variaciji in ji vdahne nove, simbolne pomene. Še dodatno jo izkoristi za koncentrat likovnega življenja, ki je tudi vir vsebinskega. Znotraj izbrane forme se ritmično ubrano pretakajo in sintetizirajo barvni nanosi ter v navidezni lahkotnosti dosežejo volumetrično (po)polnost. Ozadje ni vsebinsko jasno določeno, a skozi slikarsko premišljene rešitve; skozi barve, strukture in ploskve, postane z naravnim okoljem povezan prostor.

RADKO OKETIČ: ZLATA LISICA, akvarel na papir

Akvarel odlikuje ustvarjalna disciplina in izjemna tehnična dovršenost. V perfekcionistični izvedbi ima pomembno vlogo risba, ki tudi nevidno, a jasno določa barvne ploskve. Avtor je ujel telo smučarke v značilnem položaju. Hipno zaustavljeno inertno stanje predstavi z zahtevnim obvladovanjem kontraposta. Na zanimiv način iz ravnine slikovnega polja segajo palice, ki označujejo slalomsko progo. Na sliki se srečujeta belina prostora in koloristično pestro naslikana figura.

METKA ŠUŠTARŠIČ: JEKLENA VOLJA – ŠAH MAT, akril na platno

Slika je premišljena in uravnotežena kombinacija različnih interpretativnih slogov: realizma in nadrealizma ter ekspresionističnih rešitev. Pomembna je atmosfera, ki z močno vlogo svetlobe oziroma kontrastnim dialogom med svetlobo in temo v prizor vnaša dramatični naglas. Čeprav avtorica sledi temi Šport in šah, preseže tovrstne vsebinske okvire in prizor izpelje izrazito simbolno. Šahovskega kralja lahko zaznavamo v personificirani vlogi, kot človeka, ki se znajde na šahovnici življenja.

PRIZNANJE ZA KVALITETO:

NUŠA BOH PEČNIK: RDEČI ODSEV, akril na platno

Slika sega v sfere abstraktnega, a asociacije na vodno gladino in nebo, jo vodijo v krajinsko motiviko, odprto v globino, proti horizontu. Bolj kot ambientalne danosti, avtorico zanimajo temporalne. Ustvari jih z živahnimi barvami, s kontrastnimi odnosi, z odločnimi, sproščenimi in ekspresivno izživetimi potegi. Plastenja in barvni impasti prispevajo k dodatnemu barvnemu razkošju in površinski razgibanosti.

ANGELA DOVŽAN: OGRAJA SE PODIRA, olje na platno

Avtorica izsek iz naravnega okolja predstavi v obliki horizontalne kompozicije. Bolj kot natančno povzemanje, jo zanimajo strukture narave. Resničnost je ustvarjena z impresionistično in ekspresionistično noto. Vidne, hitre in teksturirane sledi čopiča z uporabo snovno konkretnih barvnih impastov ustvarjajo blago reliefnost in dinamiko. V naravne vrednosti rastja in zemeljske tone pa se naselijo svetli, s svetlobo ožarjeni kamni.

ERNA KOPŠE: ŠOPEK, mešana tehnika na platno

Avtorica slikovno polje spremeni v prostor likovno pestrega, modernistično zasnovanega dogajanja, v katerem manifestira vlogo likovnih izraznih sredstev, ki prinašajo tudi vsebine. Pomembnost šopka, kot osrednjega motiva, poudarja tako, da ga umesti v središče in z njim doseže tudi občutek kompozicijske stabilnosti. Oblikuje ga stilizirano, avtorsko artikulirano. V njem, bolj kot barve, vitalno energijo objektivizirajo linije in strukture.

BRIGITA KNE: POMLAD, grafika – jedkanica

Avtorica v horizontalno delitev slikovnega polja na zeleni in modri del vkomponira pomladno cvetje. Kljub barvni intenziteti ga predstavi nazorno, s tekočo obrisno konturo, s katero jasno opredeli cvetove in liste. Pomlad je delo, ki spada na področje grafičnega medija, in sicer gre za jedkanico, ki je grafična tehnika globokega tiska in kemijske metode, pri kateri je pomembna tako linija kot tudi efekti senčenja, ki jih rezultira jedkanje.

JANEZ OVSEC: PRIMAVERA, digitalna grafika

V Janezu Ovscu se prebuja raziskovala narava, ki je študijsko poglobljena in osmišljena. Avtor najde novo tehnično-izvedbeno rešitev in se odloči za nov interpretativni slog. Asociativno prepoznavni, a skrajno stilizirani in avtorsko artikulirani elementi naravnega okolja, postanejo gradniki kompozicije, ki je barvno in oblikovno dinamična. A elementi prizora so vendarle postavljeni v premišljene in uravnotežene odnose, kar daje celoti žlahtnost in ubranost.

JANA ŠUŠNJAR: MELODIJA POMLADI, olje na platno

Slikovno polje odpira pogled v slikovito naravno okolje. Elementi pripovednosti so na obrobju vsebinsko jasni, mestoma podani z ekspresivno gesto in z bogastvom naravo posnemajočih barvnih vrednosti. Ob poti, ki ni le element realnega okolja, ampak odpira tudi prostorsko iluzijo, pa se zameglijo. V tej partiji slike pride do izraza mehkoba nanosov in igra med svetlobo in senco. Interpretativni kontrast je ubran ter pomenljiv.

Anamarija Stibilj Šajn