V torek 2. septembra 2025 pod večer, smo bili v organizaciji Društva likovnikov Logatec, v Stekleni galeriji Logatec priča odprtju posebne razstave, samostojne razstave likovnih del slikarja Tajipa Toneta Hasanija z naslovom OKRO - LINE. Na odprtju razstave se je zbralo čedno število ljubiteljev lepe umetnosti, še več pa prijateljev in znancev razstavljalca.

Za strokovno predstavitev je z jasno razlago in pojasnili poskrbela likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.

Za kulturno (zabano) popestritev je poskrbel ansambel ŠARGO BANDA, ki se je predstavil s tremi skladbami in sicer: FIČO, TOMOS POLKA in KOMUNALSKA.

Vsekakor so bili deležni bučnega aplavza, še posebej pa velja izpostaviti Primoža Primožiča, ki je hkrati avtor skladb in njihov najboljši vokalni izvajalec.

Do besede je prišel tudi avtor razstave Tajip Tone Hasani, ki je na kratko orisal nastajanje razstave, še posebej je izpostavil vlogo svoje muze - žene Liljane. Vsem se je za prisotnost in vse kar je kdo doprinesel k razstavi najlepše zahvalil.

Kot je že običajno je samo prireditev uvodoma pozdravil, v nadaljevanju pa spretno in hudomušno povezoval Janez Ovsec (sicer tudi predsednik Društva likovnikov Logatec).

Seveda se je odprtje razstave zaključilo s prijetnim družabnim srečanjem ob domačih dobrotah.

Razstava je na ogled vsak dan od ponedeljka do petka v času od 14.00 do 20.00 vključno do ponedeljka, 29. septembra 2025.

Zapis in foto: Janez Ovsec

Predstavitev avtorja / Anamarija Stibilj Šajn/:

TONE TAJIP HASANI : OKROG - LINE

Razstava Tajipa Toneta Hasanija z naslovom Okrog-line prinaša slikarjevo povsem svežo likovno produkcijo, ki je začela nastajati maja letos. V razstavni koncept je vključenih tudi par slik starejšega datuma s krajinsko tematiko. Ena izmed njih je pred nedavnim doživela korenito preslikavo. Posebno mesto pa imata dve študijski risbi, ki segata na konec avtorjevega srednješolskega izobraževanja, v čas, ko je likovna znanja nabiral pod mentorstvom akademske slikarke in magistrice umetnosti Jane Vizjak, in to nadvse resno, saj ga je pripravljala in spodbujala, da bi šel delat sprejemne izpite na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. To je obdobje, ko so nastajale študijske risbe, v katerih se je posvečal predvsem upodobitvam človeškega telesa, tako anatomiji kot kontrapostu. Avtor razstavlja študijsko risbo obraza in celopostavno predstavitev človeka. Pri razporejanju telesnih mas je zaznati ne le veščino risanja, ampak tudi izjemno precizen pogled v telesno konstrukcijo človeka. Ta poseben dodatek potrjuje Hasanijeva znanja in veščine, skratka postavi in predstavi temelje, iz katerih izhaja, in na katere postavlja svoj celoten opus. Avtor, opremljen z bogatimi znanji, je najraje na sledi ženski lepoti, njegovi ustvarjalni izzivi pa so vendarle zelo raznoliki in z veseljem jih začini z iskrivimi, izrazito domiselnimi idejami. Z njimi sledi svoji življenjski filozofiji ter razkriva angažiran odnos do družbene situacije, do sveta, v katerem živimo. Slikarstvo Tajipa Toneta Hasanija je nenehno na sledi resničnosti. Avtor namreč likovne objekte iz klasičnega motivnega repertoarja upodablja v plastično realistični maniri, stvarno in natančno. Pri slikarskem opisovanju pa ne ostaja le na nivoju ilustrativnega, pripovednega, ampak v upodobitve ženske figure, krajine, tihožitja in drugih figurativnih kompozicij vključuje še tisto, kar je povsem njegovo; misli in poglede, vsakokrat tudi sporočilo. To je izraženo neposredno ali posredno, z idejno zanimivimi domislicami, ki v motivno snov vnašajo sarkastične, cinične ali provokativne namige. Kljub tovrstnim avtorskim »dodatkom« ostaja resen v izvedbi in se drži načel likovne sintakse. Stremi po uravnoteženih kompozicijskih zasnovah, po perspektivičnem podajanju likovne snovi, po barvni in oblikovni dovršenosti.

Človek je najpogostejši akter njegovih likovnih zgodb. Nepogrešljiva je Ona, lepa, privlačna, utelešena z vsemi čari Venere. Čeprav avtorja zanima telo, pa s številnimi portreti dokazuje, da preko zunanjih danosti vstopa tudi v človekovo notranjost, odkriva njegov karakter, skuša ujeti njegova stanja, čutenja in misli. In tako dosega portretno polnost. Avtor svoj pogled na ženski svet uresniči s sliko z naslovom Zadnja večerja. Horizontalno orientacijo slikovnega polja naglasi z linijskim vrezom, ki na zanimiv način predstavlja mizno ploskev. Ob njej avtor naniza trinajst lepotic različnih »okroglin«, različnih obrazov in izrazov,  različnih drž telesa in odličnega tonskega razpona barv inkarnata, ki ga dosega z uporabo oljnih barv, z njihovo čistostjo in mehkobo. Figura v središču, kot tudi tista na skrajni desni sta nekoliko drugačni, sledeč biblijski ikonografiji (»Jezus« in »Izdajalka«). Vsaka upodobljenka je popolna in zaključena celota, a zgodba se vsebinsko dokončno osmisli šele kot celota.

Tajip Tone naslika še eno Zadnjo večerjo, z drugačno kompozicijsko zasnovo in z moškim omizjem, ki ga oblikuje trinajst slovenskih politikov. Portreten pristop, karakterne poteze, obrazni izrazi, geste in drže teles omogočajo, da vsakega izmed njih prepoznamo. In spoznamo realno situacijo. Na sliki Rojstvo angela uresničuje afiniteto do ženske figure, z njeno pojavnostjo pa dokazuje in pripoveduje še marsikaj drugega. Obraz je upodobljen precizno, veristično in avtor neomajno ustvarjalno skrb posveča očem, ustnicam in nosu. Tudi izraznost telesa je močna, dodaten naglas pa pridobi s krili. Avtor ponovno razpre toplo barvno orkestracijo, s katero modelira angelsko bitje, ki je postavljeno v središče slikovnega polja velikega formata. Cygorg, pol robot, pol ženska s svojo frontalno postavitvijo in dualno zasnovo izpričuje slikarjevo angažirano držo. Telo ima jasno formo in številne detajle. Z njimi ustvarja zanimiv tehnični konstrukt in dosega snovno resničnost tudi v barvah. Slikarska veščina ostaja. Tokrat je avtor posegel po suhem pastelu in celoto požlahtni s karakteristikami tehnike same.

Avtorju so pomembni tudi detajli in iz njih lahko ustvari polnomočno slikovno predstavo, kar dokazuje s sliko Okrogline in Tangice. Prva je dialog med aktivno risbo, ki ustvarja zgovorno konturno sled, in barvo. Dialog se nadaljuje tudi pri drugi sliki, kjer avtor dosega barvno intenziteto ozadja s sprejem, občutek za rafiniranost pa nastopi v v skrbno izslikanih elementih pripovednosti, ki jih razporedi v obliki uravnotežene kompozicije.  Na črnem ozadju prideta do izraza Lilijana in skodelica kave. Poteze nanosov bele barve so gibke, oblikotvorne in izrazne, rešitve pa resničnost, izpeljana z domišljijo. Domišljijska iskrica je botrovala tudi sliki V kosih. Skrbno likovno ustvarjeno, enovito, celopostavno žensko telo je avtor razrezal na pet delov. Vsaka tako nastala slika je učinkovita avtonomna celota ali pa del zanimive sestavljene kompozicije. Da v seriji novonastalih del med figurami ne bi bile le ženske, je nastala tudi slika Tuš s skoraj celopostavno predstavitvijo moškega lika, veristično predstavljenega s hrbtne strani. Voda, ki teče po njegovem hrbtu, in spremljajoča senca dajeta prizoru dodatno izrazno moč, k barvni atmosferi pa prispeva rjava podlaga papirja, na katerem se subtilno odzivajo sledi suhega pastela.

Z doprsnim portretom Janeza Ovsca je dosežen vrhunec upodobitve človeške figure, in to v najzahtevnejši varianti. Janez povsem živo in zgovorno stopi pred gledalca, z značilnim pogledom in nasmehom, ki sta ogledalo duše. Avtor gre še naprej. Sledi klicu eksperimentalnega izziva na OSB plošči, danostim materiala, ki sooblikujejo še eno nepogrešljivo slikarjevo akterko in njenemu telesu dajejo ubran ritem barvnih ploskev. Ob figuri človeka, predvsem ženske, in ob portretnih upodobitvah, se pojavlja tudi krajina in nekaj del, ki gredo okrog Okrog-lin, v povsem drugo smer. Med njimi je Stereogram, ko avtor dvodimenzionalno slikovno polje spremeni v optično prevaro globinske zaznave. Biznis pa postane asemblaž, v katerega vključi obrazne maske vseh vrst in se na vsebinsko kompleksen način spomni covidnega obdobja. Razstava prinaša avtorju priljubljene okrogline in skozi line odpira pogled tudi v tisto, kar ga hipno nagovarja, kar ga iritrira. Tajip Tone Hasani je namreč senzibilen klasični mojster, ki zna pogledati in stopiti, tako levo kot desno od zastavljenih ustvarjalnih smernic.

Zapisala: Anamarija Stibilj Šajn