Simona Kermavnar

Arhitektura vélikega kamnitega oltarja v cerkvi sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici je iz leta 1725, o čemer priča letnica, vgravirana na z listno ornamentiko okrašeni predeli (lesen kip zavetnice je starejši, iz sredine 17. stoletja).

Umetnostni zgodovinar dr. Blaž Resman, odličen poznavalec baročnega kiparstva na Slovenskem, je zapisal: »Ravniški oltar sv. Barbare ni le ambiciozen in skladen kamnoseški izdelek, ampak kaže novo visokobaročno stopnjo, do katere so se iz začetne stroge in toge črnine v petdesetih letih 17. stoletja razvili baročni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic«.

Spada med t. i. črne oltarje, ki so nastali konec 17. in v 1. polovici 18. stoletja v celinski Sloveniji in se v glavnem postavljajo v ljubljanski krog. Predstavlja izjemno kompozicijo oblik in barv in s svojo kvaliteto močno izstopa iz povprečja. Njegovi uviti, berninijevski stebri se zgledujejo po oltarju sv. Jožefa pri Šentjakobu (ž. c. sv. Jakoba, jezuitska; 1716), razen tam jih najdemo le še na oltarju v grajski kapeli v Slovenski Bistrici (1724), arhivsko dokazanem delu Luke Misleja. Omenimo, da je bil grad v Slovenski Bistrici med 1721 in 1802 v lasti Attemsov. Ignac Marija grof Attems (1652–1732) je bil eden najpomembnejših plemičev in mecenov na Štajerskem, v slovenjebistriškem gradu je dal Mariji posvečeno kapelo poslikati v Augsburgu rojenemu baročnemu slikarju Francu Ignacu Flurerju, ki je poslikal tudi slavnostno dvorano in veliko stopnišče.

Luka Mislej se je rodil leta 1670 na Vipavskem. Najverjetneje je bil sprva pomočnik v delavnici Mihaela Kuše (Cussa) in je po mojstrovi smrti leta 1699 verjetno prevzel njegovo delavnico, pa tudi poslovne in umetnostne povezave z Benetkami. Istega leta je postal ljubljanski meščan. Sodeloval je tudi s kiparjem Francescom Robbo. Ta se je poročil z Lukovo hčerko in po njegovi smrti (1727) prevzel njegovo hišo, delavnico in naročila.

Oltarno menzo ravniškega oltarja krasi dvojna rastlinska voluta iz belega marmorja. Ob nizki predeli z letnico se stopničasto poglabljajo po trije kockasti podstavki z barvasto oblogo: notranji rdeči par nosi berninijevska stebra, srednji gladka stebra, zunanji rumena pilastra, iz katerih izraščata volutni krilci. Nad temno (sivkasto) predelo prevladuje svetlejši kamen, belkast in rumen. Ogredje je nad srednjim parom stebrov razprto v segmentna pristreška, za njima je volutasta atika z razgibano usločenim čelom. Ovalni niši v osrednjem delu in atiki obdajajo inkrustirane rozete. Vse to priča, da je oltar nastal v Ljubljani, in sicer v Mislejevi delavnici.

Oltar (tako arhitektura kot kipi) je v slabem stanju, kar je tudi posledica tega, ker še do pred kratkim okoli cerkve ni bilo drenaže in tudi streha je zamakala. Oboje so v zadnjih letih uredili in sanirali (nova streha) domačini z lastnimi sredstvi ter ob pomoči Občine Logatec.

Leta 2026 bo cerkev ravniške sv. Barbare praznovala 500-letnico prve omembe, sam véliki oltar pa 300-letnico nastanka že leto prej.