Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Logatec
DANES
16°C
9°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

»Ajnšnit« v Grčarevcu: cestni usek, preostanek iz 2. svetovne vojne, ob stari tržaški cesti

Simona Kermavnar

V Grčarevcu je z magistralne ceste možno zaviti na staro tržaško cesto, ki je odsek cesarske ceste Dunaj-Trst, zgrajen med 1802 in 1806. Ohranjen je del med Grčarevskim vrhom in magistralko, cesta je v glavnem makadamska, v večji meri so se ohranili obcestni kamni in deli opornega zidu. Od 2023 je odsek vključen v Register nepremične kulturne dediščine. Med pristopom lahko tako z zahodne (postojnske) kot vzhodne (logaške) strani vidimo dva »slepa« useka. Med seboj nista povezana, saj ju ločuje še dobrih pet metrov dolg skalnat blok. Usek oz. useko, med domačini znano kot ajnšnit (po nemški besedi Einschnitt, ki pomeni rez, vrez, zarez, usek, vkop), so začeli kopati Italijani med drugo svetovno vojno. Želeli so namreč narediti bližnjico, da bi se ognili okljuku, ki objema globoko Matevževo dolino. Kroži tudi anekdotična razlaga, po kateri naj bi se projekta lotil italijanski poveljnik kot izgovor, da ne bi bilo treba iti na bojišče. Izkopani material so odlagali v Matevževo dolino vizavi. Istočasno so na ravnici nad dolino, in sicer Na ovinku, kjer je sedaj balinišče in istoimenska brunarica TKŠ društva Grčarevec, postavili transformator in tako je Grčarevec dobil prvo elektriko. Mimogrede omenimo, da so morali prebivalci kar temeljito razmisliti, kam si jo napeljati, da bo čimbolj učinkovito služila namenu, saj je bila na voljo običajno le ena luč, največ tri.

Leta 1930 rojena Marija Karolina Kermavnar (r. Rupnik; Gutarjeva) je večkrat povedala, kako zelo si je sama, njeni starši in sosedje želeli, da bi bil ajnšnit čimprej končan. Hrupne detonacije so namreč še dodatno grenile že tako težko medvojno življenje vaščanov, mdr. so poškodovale tudi strehe gospodarskih poslopij in hiše Gutarjeve domačije; hrib za usek so morali njeni starši hočeš nočeš prepustiti italijanski vojski. Dela so v resnici prenehala, pa ne zato, ker bi bil usek dokončan, pač pa, ker je Italija septembra 1943 kapitulirala; nemški okupator, ki je nasledil italijanskega, pa s projektom ni nadaljeval. Po 2. svetovni vojni so lastniki zemljišča vsenaokrog ležeče kamenje pobrali in počistili, na izpraznjeno mesto v zahodnem delu useka pa so napeljali zemljo in uredili njivo. Ta pa se, utesnjena med skalnati steni, nikoli ni izkazala za rodovitno.[1]

 



[1] Za informacije pri pisanju prispevka se najlepše zahvaljujem Ireni Osterman (po domače Gutarjeva) in Gvidu Komarju (Knjižnica Logatec).

Oglejte si tudi