Po pripovedki naj bi bil trg Planina najprej na Planinski gori. Tam še danes stoji na nadmorski višini nekaj manj kot 900 m med Grmado in Peričevim hribom Mariji pribežališču grešnikov posvečena monumentalna romarska cerkev. Obdaja jo nizko obzidje, kakšnih sto metrov stran stoji kapela sv. Križa okroglega tlorisa. Tudi oko laika lahko še danes zasluti, da je bilo tukaj nekoč vse dobro premišljeno, od postavitve samih objektov, do zasaditve vegetacije, oblikovanja potk itd.

Še v 1. polovici minulega stoletja, ko je levo (severno) od cerkve še stala mežnarija, so kmetje vsako poletje širšo okolico pokosili in seno prenesli v dolino, v kapeli so nekateri tudi prespali (takrat vhoda namreč še ni zapirala kovana mreža). Čez Planinsko goro poteka tudi del utrdbenega sistema, ki so ga Italijani zgradili po 1. svetovni vojni za zavarovanje rapalske meje. Na Grmadi so bile zgrajene utrdbe in bunkerji, v mežnariji pa so imeli fašistični miličniki stanovanja.

Okoli nastanka v osnovi še gotske cerkve (v začetku osemdesetih let 16. stoletja je tu stala tudi lesena cerkev, ki je bila zbirališče štiftarjev in ki so jo morali kmalu po ukazu nadvojvode Karla II. porušiti) se je spletlo več legend. Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske 1689. zapisal, da so jo »zgradili približno pred 32 leti. Ustanovnik je bil Georgius Zimmermann, župnik v Cerknici.« Sedanja banjasto obokana ladja s kapelami je nastala v tridesetih letih 17. stoletja, glavni portal je datiran z letnico 1633, severni pa 1632. Leta 1740 je Valentin Metzinger za tron velikega oltarja naslikal znamenito sliko Marije zavetnice s plaščem (sedaj v planinski podružnici sv. Roka); danes je v tronu istoimenska kiparska skupina Luke Čeferina, ki jo običajno zakriva slika na pločevini Jurija Tavčarja, nekakšna priredba Metzingerjeve slike. Kvalitetna kiparska oprema nastavka izvira verjetno iz sredine 18. stoletja. V cerkvi je tudi zanimiv, v osnovi jožefinski (janzenistični) križev pot. Ljudje so vedeli povedati, da ga je naslikal kartuzijanec iz samostana v Bistri. Bi to lahko bil Bruno Ortner, zadnji bistriški prior pred ukinitvijo samostana leta 1782, za katerega vemo, da je bil tudi slikar, kipar in tudi rezbar? Po sredini 19. stoletja je več križevih postaj močno preslikal Čeferin.

Stavba je danes v precej slabem stanju, čeprav je tudi pomembna turistična lokacija in skupaj z okolico kot taka tudi oglaševana.[1] To je tudi posledica nekvalitetno opravljenih obnovitvenih del v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki jih je opravilo podjetje Gradis iz Ljubljane. Med drugim je takrat prej neometana kamnita zvonikova fasada dobila višinskim razmerjem povsem neprimeren omet, ki je že kmalu postal ves zamehurjen in začel odpadati. Razni zamiki in odmiki arhitekturnih členov – zlahka vidni tudi s prostim očesom – kažejo tudi na to, da je arhitektura utrpela potresne tresljaje. Močnejši potres pred nekaj leti je podrl tudi ostaline glavne fasade gradu Haasberg v Paninski dolini.

Tudi v bližini stoječa kapela je le še fragment. V Popisu cerkva iz leta 1954 jo je takratni planinski župnik dr. Anton Strle takole opisal: »Poleg cerkve je okrogla kapelica z visokim lesenim križem, pod katerim stojita ca 1,50 m visoka angela, ki pa imata odbite roke, ker kapelica ni zavarovana. V okroglem zidu znotraj so vdolbine, v katerih so po pripovedovanju ljudi bile slike.« [2]

Angela sta iz kapele po letu 1954 neznano kdaj izginila. Monumentalen lesen Križani pa je zagotovo eden lepših poznobaročnih korpusov pri nas. Glede na ekstremne vremenske razmere in slabo streho iz bobrovcev bi bilo potrebno preveriti njegovo ohranjenost.

V zvezi s kapelo je treba opozoriti še na problem zaraščanja. Če je bila še pred nekaj leti povsem na prostem, je sedaj dostopna le z ene, glavne strani, saj jo sicer v celoti obdaja grmovje in drevje, katerega veje silijo v streho in jo načenjajo. Po pripovedki, ki jo je zapisal Rado Radešček v Slovenskih legendah, sta dala kapelo pozidati Malograjska graščaka, ki sta se izgubila: ptičica ju je pripeljala na to mesto, od koder sta po dolgem tavanju končno zagledala svoj dom, Mali grad oz. Ravbarjev stolp v dolini. Če bi mladeniča živela danes, jima čudežno posredovanje ptice zaradi zaraščenosti žal ne bi veliko pomagalo.