Zaključni dogodek je potekal v Stekleni galeriji Logatec, kjer je s vojimi likovnimi delo sodelovala 67 likovnih ustvarjalcev s preko 80 likovnimi deli v različnih tehnikah izražanja naslovnih tem.

Kot se spodobi in kot je običajno je na odprtju razstave in podelitve priznanj naprej lepo pozdravil predsednik Društva likovnikov g.Janez Ovsec. Posebej je izpostavil, da je bil letošnji extempore na en način poklon 50 letnici glasbene šole v Logatcu. Zato tudi izpostavljene teme Glasba in Ples. Izkazal je posebno zadovoljstvo, nad udeležbo, saj so se extempora udeležili številčni likovni ustvarjalci iz širšega slovenskega prostora, kar kaže na prijateljske vezi logaških likovnikov z drugimi likovniki pa tudi uveljavljenost tega tradicionalnega dogodka.

Uvodni nagovor je pridodal tudi župan Občine Logatec g.Berto Menard. Posebej je izkazal zadovoljstvo nad številčno udeležbo in na to, da so kulturne aktivnosti in dogajnja  znotraj občine v porastu, kljub temu, da za vse ni ravno idelanih pogojev. Saj nimamo še novega Narodnega doma in primerne galerije. Pa vendar še naprej obstaja trden namen da se bo v naslednjih letih zgradilo tudi to.

Začetni del dogodka sta z igranjem na klavir(klavinovo) lepo popestrila ANEJ NOVAK z Bethovnovo sonato Moonlight in Lena Bajc z skaldbo Neapeljska plesna pesem od Čajkovskega - oba Glasbena šola Logatec.

Seveda ni šlo brez izkaza priznanja za sodelovanje in  hitre predstavitve vseh sodelujočih. Tako so se extempora udeležili sledeči likovni ustvarjalci:

Aleš Koman, Aleša Čuk Antičevič, Alice Staraz, Alojz Burja, Anka Čuček, Antonija Frelih, Anuša  Marinč, Barbara Pečkaj, Benjamin Žnidaršič, Boštjan Močnik, Branko Kopše, Cvetka Šemrov, Dajana Čok, Damjana Rajh, Danilo Jereb, Darja Kemprle, Dragica Ivanovič, Dragica Kurillo, Drago Hajdarovič, Dušan Mihelčič, Dušanka Prah, Eduard Belsky, Erna Kopše, Franc Godina, Helena Angelski, Ida Kocjančič, Igor Šivec Trampuž, Irena Krošelj, Janez Dragolič, Janez Ovsec, Janez Rant, Janez Slabe, Jožica Šubic, Karmen Sabotič Otrin, Ljiljana Lisjak, Majda Palčič Marc, Marija Franinović, Marija Krošelj, Marta Frei, Martina Telič, Maruša Maraž, Milan Šubic, Milena Rupnik, Nada Radonič, Natalia Berezina, Nina Jeranko, Olga Petrovčič, Rajko Bogataj, Semeniuta Anzhelika, Slavica Štruklj Kokoravec, Sonja Vrhovnik, Špela Vodopivec, Tea Širca, Tetyana Donets Savko, Tomaž Čuček, Tomaž Poznič , Valerija Strežek, Vanda Grilc, Vera Banić Vukadin, Vera Kostajnšek, Vesna Arko, Vida Fleischman, Vinko Bogataj, Violeta Doles, Zora Završnik Černilogar, Zvezdana Sabotič, Željko Vertelj.

Seveda je bil extempore poleg družabnega tudi tekmovalnega značaja.

Posebna ocenjevalna komisija v sestavi umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn (predsednica), akademski slikar Rudi Škočir (član ) in Tone Tajip Hasani ( član) je dodobra pretehtala kvaliteto in dodano vrednost likovnih del in odločila da priznanja po posameznih temah dobijo:

Tako priznanja za kvaliteto, kot za odličnost so bila vsak za sebe s strani predsednice komisije  Anamarije Stibilj Šajn posebej komentirana po posameznih temah in sicer je povedala sledeča razmišljanja in utemeljitve:

Letošnji ex tempore je imel zahtevna tematska izhodišča. Z njim smo se hoteli pokloniti pomembnemu jubileju glasbene šole, zato sta bili glavni temi glasba in ples. Pri obeh se srečujemo s figuro, s telesom, ki predstavlja najtežje likovno-vizualno uresničevanje med figuralnimi vsebinami. Kako zahtevno je upodabljanje telesa glasbenika, ki igra na inštrument, ki se mu posveča in iz njega izvablja zvoke, ga na nek način oživlja! Potem je tu še telo inštrumenta kot posebna forma, značilna za vsako posamezno glasbilo, ki ima specifično pojavnost in številne zahtevne detajle, kateri mu dajejo identiteto. Obe telesi sta posebni in terjata znanja in veščine za prenos v likovno-vizualno stanje. Kot druga tema pa je ples. Je še korak več v likovnem vizualiziranju. Ne le figura v statični reprezentativni pojavnosti, ampak v gibanju, v ritmično ubranih premikih, le za hipec zaustavljena v svojem inertnem stanju. Anatomija, kontrapost in občutek gibanja – vse to postanejo izzivi, na katere mora odgovoriti ustvarjalec. Zato lahko še posebej cenimo vse avtorje, ki so izbrali ti dve temi.

Cvetje – večna in nadvse priljubljena vsebina, a kako različne interpretacije lahko doživlja. Da, tudi o tem priča današnja razstava.

Slike ex tempora so v različnih tehnikah (akril, olje, akvarel, pastel, grafika …), pridružujeta se jim dve odlični skulpturi, iz dveh različnih materialov, iz kovine in lesa.

Tema GLASBA:

NATALIA BEREZINA: UPANJE 2023, PRIZNANJE ZA ODLIČNOST

Slika, ki na ilustrativen način spregovori s figuro violinistke, ki ni le glasbenica, ampak tudi prinašalka upanja. Avtorica to prikaže na simbolen način. Figura učinkuje nekoliko pravljično, poetično, vendar je podana nazorno, realno, s principi, ki so značilni za ilustracijo, pa tudi za avtoričin interpretativni slog. Barvna paleta je omejena, a žlahtna. Pomembne so strukture in tudi vloga posameznih likovnih elementov je jasna.

DANILO JEREB: GLASBA 1, 2, 3, PRIZNANJE ZA ODLIČNOST

Avtor v prepoznavnem slogu ustvari dve figuri glasbenikov. Klasično figuralno podobotvorje se meša z avtorjevo ekspresijo, z odločnostjo in virtuoznostjo potez. V duhu modernizma Danilo Jereb z različnimi principi uresničuje bogastvo površinskega dogajanja, ki ključno sooblikuje atmosfero koloristično ubranega prizora. V delu pride do izraza tako avtorjeva identiteta kot »moč« glasbenikov.

BRANKO KOPŠE: C-DUR, PRIZNANJE ZA KVALITETO

Avtor je dokazal ustvarjalni perfekcionizem. V tehniki akvarela je uresničil dečka, ki igra na violino. Odločil se je za zanimiv profilni pogled. Ohranil je značilnosti akvarela, kot so lazurnost, hkrati pa dosegel barvno in oblikovno dovršenost. Ob jasnih risarskih prvinah je zaznati barvno občutljivost. Upodobite je celo portret dečka, ki je igral na prireditvi ob podelitvi februarskih priznanj.

Tema PLES:

TETYANA DONETS SAVKO: BALERINA, PRIZNANJE ZA KVALITETO

Avtorica zajame del telesa balerine, njeno eleganco in gracioznost. Posveti se zgornjemu delu telesa, obrazu in rokam. Predstavi fineso obleke. Zaznati je ten kože in snovnost draperije. Figuri dajejo polnoplastičnost in oživljajočo moč slikoviti dialogi med svetlobo in senco. Poteze so disciplinirane, oblikotvorne, premišljeno pozicionirane. Barvni koncept je zaznamovan z dialogom med temnim ozadjem in svetlejšo figuro, je prefinjen in žlahten v niansah in tonskih gradacijah.

ALOJZ BURJA: ROKENROL, PRIZNANJE ZA ODLIČNOST

Mala plastika, ki jo oblikujeta žensko in moško telo, je zvarjena iz železa. V trdnem materialu avtor doseže dinamiko in drznost za hipec zaustavljenega plesnega giba rokenrola. Forma je polnoplastična in zaprta, mestoma pa odprta s perforacijami. Te dajejo celoti slikovitost in eleganco ter prinašajo strukturalni naglas, ki je nasprotje zglajenim delom površine. Ves čas se namreč preigrava estetika zaprtega in odprtega, gladkega in strukturalnega. Gre za posebno, tehnično zahtevno izvedbo dela.

ŠPELA VODOPIVEC: BALERINA, PRIZNANJE ZA KVALITETO

Balerina Špele Vodopivec je prav tako narejena v tehniki akvarela, a je povsem drugačna. Ob discipliniranih in v jasno obliko zajetih nanosih, s katerimi avtorica artikulira celopostavno baletno plesalko, je mestoma ustvarjen kontrapunkt s sproščenim barvnim komponiranjem. Tovrsten način nakazuje predvsem prostor, ki je sicer vsebinsko nedorečen, a poln likovnih efektov. Dialog med balerino in ozadjem ter med premišljenostjo in sproščenostjo je ubran in slikovit.

Tema ROŽE:

VINKO BOGATAJ: ŠOPEK VRTNIC, PRIZNANJE ZA KVALITETO

Šopek je trdno umeščen na slikovno polje, čeprav ga avtor ustvari z odločnimi, širokimi potezami. Cvetovi v vazi so prepričljivo oblikovani, čeprav gre za drobna poenostavljanja. Ob statičnosti motiva je zaznati slikarsko živost, ki je prisotna predvsem v potegih. Celota premore koloristično žlahtnost, preko barv pa avtor išče tudi svetlobo, s katero se ukvarja na študijski način.

EDUARD BELSKY: STILL LIFE, PRIZNANJE ZA KVALITETO

Tihožitje predstavlja cvetje v vazi, ob straneh se s črno, tekočo aktivno linijo pojavita obrisa dveh figur. Ne gre ne za tiho in ne za mrtvo naturo, saj motiv napolnjuje avtorjeva ustvarjalna narava, ki je ekspresivna in nezadržno eruptivna. Z izjemno ustvarjalno energijo avtor oblikuje vsebino, ki je podana kot osebno videnje in čutenje resničnosti. Kljub hitri, intenzivni slikarski akciji, preko katere se oblike poenostavljajo in reducirajo na bistveno, so temeljna vsebinska izhodišča prepoznavna.

VERA BANIČ VUKADIN: ŠOPEK VIJOLIC, PRIZNANJE ZA KVALITETO

Avtorica v tehniki akvarela ustvari šopek, ki je konkreten, likovno estetski, barvno in oblikovno realističen, lahko rečemo ljubek, hkrati pa podan z likovno veščino in odgovornostjo. Cvetlice so postavljene v posodo, ki nekoliko lebdi na svetlem, z eterično svetlobo prežarjenem ozadju. Barvna milina ozadja se srečuje z barvno konkretnostjo šopka, postavljenega v središče dogajanja in hkrati v univerzum.

IGOR ŠIVEC TRAMPUŽ: SANJSKI ŠOPEK, PRIZNANJE ZA ODLIČNOST IN ZLATA MUZA

Likovno žlahten šopek, ustvarjen v občutenem razponu tonskih gradacij, ki preigravajo številne sivine, se res zdi sanjski in celo sanjsko lep, hkrati pa je likovno prepričljiv in dovršen. Avtor šopek premišljeno vkomponira na slikovno polje. Čeprav mu je glavni akter dogajanja, ga umakne v levi del slikovnega polja, saj mu je pomemben prostor, tako ploskev, na katero je postavljen, kot izsek interiera. V prostoru čutimo žlahtno, mirno in vendar s svetlobo toplih rožnatih tonov ožarjeno atmosfero. Slika je ustvarjena v tehniki pastela in dokazuje avtorjevo subtilno potezo, ki nastopa kot aktivna linija, medialna ali pasivna. Površina vibrira v raznolikosti mikrostrukturalnega dogajanja, ki je pogojeno s podlago in močjo nanosa. Tudi koloristični občutek je zelo izostren, obogaten s prefinjenimi tonalnimi prehodi in niansami.

Kot je bilo že povedano si je kipec - Zlato muzo 19. Extempora Logatec zaslužil Igor Šivec Trampuž za likovno delo v tehniki pastela z naslovom Sanjski šopek.

Vsi nagrajeni avtorji pa so dobili poleg priznanj tudi praktične nagrade, ki jih je prispevala Občina Logatec in ART Ljubljana.

Po podelitvi priznanj in nagrade Zlate muze je potekalo še obvezno skupinsko fotografiranje vseh nagrajenih, nakar je sledila beseda zahvale vsem za sodelovanje s strani predsednika društva likovnikov  Janeza Ovsca . Vse skupaj je povabil na ponovno snidenje naslednje leto ko bo jubilejni 20. likovni extempore Logatec 2024.

Ogled razstave in medsebojno druženje je trajalo še pozno v večer.

Razstava likovnih del extempora pa je na ogled še vse do konca meseca maja 2023.

Dogodek so finančno in drugače podprli Občina Logatec,  Glasbena šola Logatec, ART Ljubljana in drugi donatorji.

Logatec 11.5.2023

Zapisal: Janez Ovsec

Fotografije: Janez Ovsec, Primož Sark in Tomaž Čuček