Priletnega družinskega člana, ki mu pešajo moči, oskrbuje doma vsak dan kakih 50.000 zakoncev – večinoma žene, ki so tudi same v letih, svoje može. Svoje starše oskrbuje približno 50.000 hčera in 30.000 sinov, 25.000 snah svojega tasta ali taščo, približno toliko bratov in sester svojega brata ali sestro – večina od teh to dela ob službi in skrbi za svoje otroke. Tudi nad 20.000 sosedov priskoči na pomoč svojim onemoglim sosedom po nekaj ur tedensko.
Vse te ljudi imenujemo družinski oskrbovalci. Uporablja se tudi izraz neformalni oskrbovalci, ki poudari razliko s poklicnimi ali formalnimi oskrbovalci – ti so zaposleni v domovih za stare ljudi ali v organizacijah za pomoč, oskrbo in nego na domu.
Takih ljudi vas je te dni, zaradi epidemije covid-19, še več.
Pomoč pri oskrbi in negi onemoglega ali bolnega starega človeka je pomembna in zelo zahtevna življenjska naloga. Da bi jo lažje opravljali, je zelo pomembno, da razumemo njen smisel za druge in za nas same.
Tega, kakšen pomen ima oskrbovanje za človeka, ki oskrbovanje prejema, ni težko videti. Onemogel star ali bolen človek se s pomočjo drugih hrani, giblje, ima poskrbljeno za čistočo, družbo in vse druge vsakdanje življenjske dejavnosti, ki jim ni kos sam. Če pomoč sprejema z veseljem in hvaležnostjo, je veliko lažje in prijetneje tistim, ki mu pomagajo.
Kakšno 'korist' pa imate bližnji od tega, da pomagate onemoglemu? Nekateri svojci povedo, da so ob oskrbovanju doživeli globok občutek koristnosti in zadoščenja, ker so bližnjemu pomagali. Človek se ob oskrbovanju tudi marsikaj nauči, česar prej ni znal ali vedel. Svojci sami pripovedujejo o notranjem zadovoljstvu, kako se ob oskrbovanju bližnjega učijo odnosov z ljudmi, kako se odzvati, kadar sami prejemajo kako pomoč. Pripovedujejo, da se vanje naseljuje zaupanje, da bo tudi zanje nekdo poskrbel, ko obnemorejo – kajti čeprav smo v vlogi tistega, ki pomaga, močni, je vsakdo izmed nas kdaj nemočen, vsakdo je v čem nemočen in potrebuje pomoč. Največja korist od pomoči nemočnim pa je to, da se učimo vživljati se v drugega, solidarno čutiti z drugim in se prav odzivati na njegove potrebe, da se učimo pristne človeške ljubezni. To so najvažnejše stvari za srečno življenje. Učimo pa se jih lahko samo v praksi vsakdanjega življenja, ko skrbimo za pomoči potrebne, za otroke, za bolne in za onemogle stare ljudi. Ko pomagamo onemoglim svojcem, se učimo biti bolj človeški. Oskrbovanje onemoglih je med najzahtevnejšimi šolami v življenju, usposablja pa nas za najbolj pomembno sestavino življenjskega zadovoljstva.
Za pomembno nalogo, ki jo opravljajte družinski oskrbovalci, Inštitut Antona Trstenjaka (ki deluje na področju staranja in sožitja med generacijami), organizira Usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce®. V sodelovanju z občino se je takšno usposabljanje pričelo v občini Log – Dragomer v mesecu maju.Usposabljanje je sestavljeno iz 10 srečanj, na katerih udeleženci spoznavajo naslednja področja: medsebojne odnose, razumevanje starosti, kako si pomagati proti lastni izgorelosti, demenca, nega, kako se pripraviti na odhod svojca v dom; umiranje in žalovanje. Na usposabljanju redno sodelujejo strokovnajaki – patronažna sestra, fizioterapevti, medicinske sestre itd. Pomembno vlogo pa imajo predvsem udeleženci sami, ki na usposabljanjih aktivno sodelujejo in delijo svoje dobre izkušnje iz katerih se vsi najlažje učimo – vsi smo namreč učitelji in vsi učenci.
V kolikor tudi sami oskrbujete ali pa vas tematika zanima, si lahko več preberete na naši spletni strani http://www.inst-antonatrstenjaka.si (med drugim na strani najdete tudi pogosta vprašanja in odgovore o oskrbovanju), nas pokličete na +386 64 299 599 ali pa nam pišete na elektronski naslov katja@iat.si. V kolikor boste želeli, vas bomo dodali na skupno listo (email), preko katere boste prejemali aktualne novice o novih usposabljanih in drugih koristnih informacijah o oskrbi svojca. Lahko se pridružite tudi Facebook skupini Družinski oskrbovalci.
Poleg tega pa bo v prihodnjih mesecih v občini Log – Dragomer zaživela tudi Pisarna za starejše v okviru projekta Podaj roko in o kateri bomo še več pisali v prihodnjih mesecih. Pisarna, locirana v občinskih prostorih bo prostor, kjer boste družinski oskrbovalci dobili koristne informacije, ki vam bodo v pomoč; morda pa se boste ob skodelici kave pogovorili o vaših težavah ali dobrih izkušnjah oskrbovanja.
dr. Jože Ramovš in Katja Bhatnagar, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v imenu ožje skupine Podaj roko
