Enourno srečanje je bilo namenjeno oživljanju iger, ki so se jih nekoč igrali otroci na dvoriščih, travnikih in vaških poteh. Delavnica se je začela s pogovorom o življenju nekoč ter primerjavo z današnjim časom. Otroci so razmišljali o tem, kako so se igrali njihovi starši in stari starši, kakšne igrače so imeli ter kako so si krajšali čas brez sodobne tehnologije. Pogovor je odprl zanimiva vprašanja in pokazal, da otroci z radovednostjo prisluhnejo zgodbam o preteklosti. 

Sledil je gibalni del, prepleten s petjem in igro. Ob pesmi Diradičindara so otroci »vili kačo« in »šivali dreto«, pri čemer so skozi gib in ritem spoznavali preproste, a domiselne oblike skupinske igre. V nadaljevanju so izvedli še več znanih starih iger: Trden most, Mati, koliko je ura? in Škarjice brusit. Igre so zahtevale sodelovanje, pozornost, odzivnost in medsebojno usklajevanje, otroci so jih sprejeli z navdušenjem.

Delavnica se je zaključila z rajalno igro Potujemo v Rakitnico, ki je povezalo vse sodelujoče ter ustvarilo prijetno in sproščeno vzdušje.

Otroci so ves čas zelo lepo sodelovali, bili pozorni in zbrani ter brez težav vztrajali celotno uro. Za svojo prizadevnost so si ob koncu prislužili skromno sladko presenečenje, ki je bilo prijetna pika na i pri dopoldanskem druženju. Posebna zahvala gre tudi vzgojiteljici Lei Šifrer in pomočnici Taji za sodelovanje in pomoč pri izvedbi delavnice.

Vesna Lovrenčič