9. novembra smo se člani PD REGA Log odpravili na pohod v neznano. Kmalu po odhodu smo ugotovili, da nas pot vodi na Dolenjsko.  Pri Dobruški vasi smo zapustili avtocesto in se napotili proti Škocjanu, rojstnemu kraju znanega misijonarja Ignacija Knobleharja, kjer nas je čakal naš prvi soorganizator pohoda Janez. Odpeljal nas je do vasi Zagrad, kjer  nas je pričakal še drugi soorganizator Franci. Po dobrodošlici smo si ogledali zeliščni center JV Slovenije, ki ga je lepo uredila občina Škocjan, ki je za ta namen pridobila evropska sredstva, v partnerstvo pa je vključila med drugim tudi Sonček – društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele Krajine. Skozi park sta nas popeljali vodja projekta in vodja zeliščnega parka. V parku je tudi okoli 300 let stara Rangusova hiša.  Po ogledu parka smo se odpravili naprej v vas Štrit, kjer leži edino dolenjsko jezero. Tu nas je pričakal lokalni vodnik Silvo, ki nam je razložil nastanek jezera in nam povedal vse o okoliških krajih, ki smo jih lahko videli. Nato nas je popeljal do enega od mlinov, kjer nas je prijazni lastnik lepo sprejel z dobrotami iz domače kuhinje. Mlin žal sedaj še ni v pogonu, saj potrebuje še nekaj obnove. Poleg pogostitve lastnika mlina nas je tu čakala tudi topla malica, da smo se okrepčali in odžejali pred nadaljnjo potjo.  Krenili smo proti Bučki, od tam pa smo se po prijetni gozdni poti povzpeli na Stopno, kjer nam je Franci prijazno odklenil  in razkazal  lepo ohranjeno Marijino cerkev s prelepim kipom Božjepotne Matere božje iz 17. stoletja. Pred cerkvijo  se odpira prelep razgled na Gorjance in  Trdinov vrh na eni strani, Krakovski gozd in Krško polje na drugi strani, okoli pa je gričevje s prijetnimi vasicami. Od tu smo se po gozdni poti spustili do prve zidanice, ki jo ima ob vinogradu Franci. Tu smo zopet poizkusili dobrote njegove žene in domači cviček. Pot nas je mimo kmetij in zidanic vodila naprej na naslednji hribček. Tu nas je že čakal Janez v svoji zidanici, kjer smo zopet poizkušali domačo kapljico, posladkali pa smo se še s sladkimi dobrotami  njegove žene. Spust mimo točke GEOSS občine Škocjan nas je pripeljal do avtobusa, ki nas je odpeljal v Škocjan, kjer smo se v tamkajšnji gostilni Karolina okrepčali z martinovo pojedino, malo zapeli in zaplesali, nato pa se v večernih urah vrnili v Dragomer.

Sklenili smo, da se spomladi zopet odpravimo v te kraje na pohod po Mlinarjevi poti, ko nas bo spremljal tudi Silvo, ki je lokalni vodnik. Najlepše se moramo zahvaliti našima soorganizatorjema, ki sta poleg vsega poskrbela tudi za prevoz našega člana, ki se sicer tega izleta v celoti ne bi mogel udeležiti.

Miša