Kot vsako jesen smo se člani Društva DVIG udeležili posveta Mreže slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Letošnji posvet je bil mednaroden, z naslovom Družbene potrebe in izobraževanje starejših. Namenjen je bil razmisleku o vlogi izobraževanja starejših v sodobni družbi.

Uvodne misli je podala dr. Ana Krajnc. Poudarila je, da moramo imeti ljudje dobre socialne odnose. Z upokojitvijo teh nenadoma ni več in če ne poskrbimo za nove, umiramo na obroke, včasih celo 30 do 40 let. Zato je treba skrbeti za ta del populacije, ki predstavlja tretjino prebivalstva. Upokojenci se moramo še nadalje izobraževati, se učiti, da lahko samostojno živimo. Znati moramo uporabljati telefon in računalnik. Ne moremo se zanašati, da bodo to namesto nas opravili naši otroci ali vnuki.
O tem je spregovorila tudi Teja Dolgan, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje RS. Poudarila je pomembnost ohranjanja kognitivnih funkcij, ki so pomembne za preprečevanje demence, zmanjšanje osamljenosti, boljše vključevanje v družbo in s tem boljše življenje. Starejši lahko posredujemo delovne izkušnje, nudimo mentorstvo, prenašamo znanje, se vključujemo v prostovoljstvo, se udeležujemo skupnostnih projektov, nudimo socialno podporo družini in prijateljem, ohranjamo kulturo in tradicije. Medgeneracijsko sodelovanje je pomembno. Še posebej pomembno pa je pridobivanje spretnosti za uporabo tehnologije. Vse to se razvija tudi pod okrilji univerz za tretje življenjsko obdobje.
Sledilo je predavanje prof. dr. Marie Slowey z Univerze Dublin City na Irskem. V svojem predavanju je opozorila predvsem na problem staranja prebivalstva in demografskih trendov. Zaradi upadanja rodnosti se veča število starejših prebivalcev, kar se odraža tudi v spremembah na trgu dela. V Evropi si 60 % (predepidemijski podatki) ljudi želi delati tudi po dopolnjenem 64. letu, nekateri iz finančnih, nekateri zaradi drugih razlogov. Mnogi bi želeli delati tudi za krajši delovni čas. Nasprotno pa delodajalci delavce nad 52 let obravnavajo kot starejše. Menijo, da ti že razmišljajo o upokojitvi, da so že dosegli vrh svoje kariere, da ne dosegajo industrijskih norm, da nimajo več možnosti napredovanja ipd. Bolezni pri mladih in starejših so enako pogoste, vendar so pri starejših resnejše. Starejši lahko v delovni proces prinesejo izkušnje, spretnosti, ki jih posredujejo mlajšim, mentorstvo. Multigeneracijski kolektivi se izkazujejo kot uspešnejši.

Predavanju so sledile še predstavitve univerz za tretje življenjsko obdobje iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Nemčije.
Udeleženci posveta smo se ponovno poučili o pomembnosti vseživljenjskega izobraževanja in aktivnega življenja. V naši občini deluje Društvo DVIG, univerza za tretje življenjsko obdobje, ki nudi različne tečaje in predavanja ter izvaja študijske krožke. Vabimo vas, da se nam pridružite.

Nika Gams, Društvo DVIG