November je mesec, ko se spominjamo tistih, ki so nas zapustili in jim vsaj za dan ali dva spet namenjamo veliko pozornosti in spominov, je pa tudi mesec veselja in ponosa vinogradnikov, ki na dan svetega Martina obeležujejo praznik trte in vina. Društvo vsako leto, izjema je bil čas korone, organizira martinovanje v enem od krajev, ki so poznani po dobri kulinariki, izvrstni žlahtni kapljici in ponujajo obiskovalcem še drugačne možnosti za lepa doživetja. Letos smo bili v Mirni Peči. V to občino sodi tudi kraj Šentjurij, rojstni kraj pesnika Toneta Pavčka in Jordankal, rojstni kraj Lojzeta Slaka. Pred štirimi leti so jima v občini postavili muzeja, ki predstavljata njuno delo, življenje v teh krajih in njune dosežke v  glasbenem oz. pesniškem ustvarjanju. Oba sta nas zapustila v letu 2011.

Slaka poznamo kot virtuoza na diatonični harmoniki, uveljavil se je tudi kot vsestranski glasbenik in  skladatelj. Pavček je poznan kot pesnik premnogih izvrstnih pesmi za otroke, ki jih še danes radi prebiramo.

V Slakovem muzeju se obiskovalci lahko preizkusijo na »frajtonarici« - z igranjem seveda in posnamejo video s petjem katere od poznanih Slakovih pesmi. Naš Tone in priložnostni zborček so z veseljem preizkusili ponujeno možnost in nas  navdušili. Kosilo v lokalnem gostišču je bilo martinovo in odlično tudi za zahtevnejše jedce. Članici Mah teatra, Meta in Inka, kot nuni, sta izvedli krst vina in ne boste verjeli, prisotni so se zabavali in nasmejali ob njunih kostumih, izvirnem tekstu, dobri interpretaciji in humorju. Bravo punci!

Nadaljevali smo s prepevanjem, tudi Slakovih pesmi, pa venčkom narodnih in ponarodelih ob spremljavi našega Toneta. Vselej poskrbi za dobro vzdušje. Ob rojstnem dnevu smo presenetili in ganili našega Franceljna, dobrega balinarja, čilega možaka, ki se nam je pridružil iz sosednje, no ja, skoraj, občine. Naj mu zdravje še dolgo služi, dober pogled in mirna roka pa naj balinarjem pripomore k dobrim rezultatom. Vse lepo hitro mine. Tudi popoldne se je prevesilo v večer in krenili smo proti domu. Še eno lepo doživetje za vse udeležene, preko petdeset nas je bilo.. Naj ga zaključim s Pavčkovimi verzi:

»Vsak človek je zase svet,

Čuden, svetal in lep,

Kot zvezda na nebu ...«

Ja, mi pa se srečamo na prednovoletni zabavi v Gasilskem domu v Dragomerju.

Dragica Krašovec