Japonski dresnik je uvrščen med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. Je trajnica z grmičasto rastjo, na videz podobna leski, le da ima rdečkasta stebla. Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, na površini pa ostanejo posušena stebla brez listov. Podzemne korenike se zelo razrastejo in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, tudi do tri metre v globino, poleg tega pa še prezimijo. Če rastlino kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo. Listi so na dnu široko ovalni in veliki od 5 do 15 centimetrov. Pri nas ta rastlina cveti konec julija, ima drobne belkasto-zelenkaste cvetove, združene v pokončna socvetja.
Ta invazivna vrsta je izjemno trdoživa, zraste lahko tudi 20 centimetrov dnevno, tri do štiri metre visoko v desetih tednih, za nastanek nove rastline pa je potreben le en centimeter velik košček stebla ali korenike. Če dresnika ne zatremo takoj, pod zemljo naredi na desetine kubičnih metrov prepletenih korenik, ki jih je praktično nemogoče uničiti s herbicidi, požiganjem, izkopavanjem, košnjo ali prekrivanjem. Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi pet centimetrov debele plasti asfalta in betona, zato ima lahko negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi in jezovi .

Japonski dresnik je danes pogost po vsej Sloveniji, najdemo pa ga predvsem ob rekah in potokih. Pogosto se vrsta na nova območja naseli zaradi prenosa zemlje in peska z območij, ki so z njo že okužena. Največkrat ga najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih, vendar se zaradi svoje izredne konkurenčnosti vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva domorodne rastline. Zaradi invazivnosti lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kosijo redno.

Odstranjevanje je težaven in dolgotrajen proces
Fizično odstranjevanje rastline je zelo dolgotrajen proces in zahteva veliko vztrajnosti. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno pri manjših populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja. Veliko bolj uspešno je kemično odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa ima lahko ob nenadzorovani rabi zelo negativen vpliv na okolje. Priporočljivo in učinkovito je nanašanje herbicidov (npr. glifosat ali triklopir) na približno 5 centimetrov visoka pokošena stebla ali injiciranje v stebla. Proces je včasih potrebno ponoviti, vendar je z vztrajnostjo mogoče vrsto na omejenem območju iztrebiti. Odstranjevanje te rastline zakonsko ni predpisano, prav tako zakonske obveznosti za odstranjevanje te invazivke nimajo občine. Ministrstvu za okolje in prostor odstranjevanje le priporoča. Če ste na svojem zemljišču opazili japonski dresnik lahko njegove podzemne in nadzemne dele brezplačno oddate na Snaginih zbirnih centrih na Barju in Povšetovi, in sicer do 15. oktobra.

V. L.