Značilne pustne šeme s Ptujskega polja so najprej s svojim obiskom presenetile otroke in vzgojiteljice v vrtcu Dragomer. Sprva previdni otroci so se kurentovega glasnega poskakovanja nekoliko prestrašili, a so kaj kmalu ugotovili, da se pod strašljivimi maskami skrivajo prijazni moški in ženske. Kurenti iz etnografskega društva korantov Pravi demoni so s seboj pripeljali tudi komaj šestletnega malega kurenta, ki se je kmalu spoprijateljil s svojimi vrstniki. Ob odhodu so nam dragomerški otroci hiteli pripovedovati, da kurenti niso nič strašni ter da so zelo prijazni. »Veš, jaz se pa nič ne bojim kurentov, pa še mladička so s seboj pripeljali,« je o malem kurentu dejala ena izmed deklic.

Pisani sprevod je nato krenil še na občino, kjer so pozdravili župana Stanovnika in njegove sodelavce, nato pa so s svojim obiskom navdušili še goste picerije. V občini so se tako kot zadnjih nekaj let mudili pernati kurenti, oblečeni v bogate kožuhe, pripasano so imeli verigo s petimi zvonci, na nogah zelene gamaše, na glavah pa značilne maske s strašljivim rdečim usnjenim jezikom in pisanimi trakovi. Po tradiciji so imeli s seboj tudi ježevko, na katero so jim dekleta privezovala robčke.

Če so si kurentovo opravo nekoč nadeli le moški, pa danes ni več tako. Društvo je s seboj pripeljalo tudi dve dekleti, ki sta imeli okoli pasu sicer pripasane nekoliko manjše zvonce, a njuna oprava še zdaleč ni bila lahka. Kot so nam povedali kurenti, je teža oprave odvisna od velikosti človeka, ki jo nosi, na splošno pa moška oprava tehta do sedemdeset kilogramov, medtem ko je ženskam namenjena nekoliko lažja.

Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalen pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Strašljiva maska izhaja iz ljudskega izročila; svoje zvonce in opravo si lahko kurenti nadenejo po svečnici. Koranti vedno nastopajo v skupinah, kjerkoli so, na cesti ali pa v hiši; stalno poskakujejo in se hkrati vrtijo, da njihovi zvonci čim glasneje rožljajo.

V. L.