Videl sem odkopano površino in jarke, v katerih so simetrično razporejene kamnite tako imenovane »babe« (kamniti nosilci pri kozolcu) in med njimi nasute kose opeke različnih oblik. Videno me je spodbudilo, da sem pogledal še v Zgodovino brezovške župnije, ki jo je leta 1907 napisal učitelj Josip Novak. Tu pa že na samem začetku piše, da je pri Potokarju 140 m dolg in 100 m širok štirioglat holmec, ki je nastal očividno iz ruševin obširnega poslopja. Povsod, kjer so že takrat v njem kopali, so našli rimsko opeko 40 cm dolgo in 27 cm široko ter 9 cm debelo. Ter opeko, ki ima v premeru po 3 cm žlebiče in ako se da dve taki skupaj, nastane cev. Že leta 1907 so bili prepričani, da tu ni stala samo rimska opekarna, ampak tudi kako drugo poslopje in morda kopališče, saj je pod zemljo še veliko obokov. Dotok iz Radenščice pa tudi blizu. (Zgodovinski zbornik stran. 856). V istem zborniku pa na strani 866 tudi piše, da so pri Potokarju našli rimske sarkofage. (Izvestija muzejskega društva, 1894. str.161). Naprej kronike nisem bral, saj je za novico dovolj podatkov. Lahko pa jo berete tudi vi.
Novinar Ivan Seljak pa je V Primorskih novicah 30.4.2020, pod naslovom: TUDI RIMLJANOM SE JE KDAJ ZALOMILO! objavil naslednje:
Veliko obrobij slovenskih vasi nosi ime Cegovnica, kar priča, da so se tam žgali opečna kritina ali zidaki za gradnjo stavb. Zanesljivo eno najstarejših pri nas je travnik na Brezovici, kjer so bili že v preteklosti najdeni ostanki rimske opekarne. To predvidevanje so podkrepile tudi zadnje raziskave, ki jih je tam ob sodelovanju številnih strokovnjakov opravila družba Avgusta iz Idrije. Pod vodstvom arheologa dr. Uroša Koširja so strokovnjaki temeljito raziskali območje, ki naj bi bilo v bodoče namenjeno trgovski dejavnosti.
Zelo hitro se je pokazalo, da ne gre le za ostanke stare opečne kritine, ki so jo kmetje odkopavali že desetletja, pač pa za pravo industrijo. Na območju nekaj manj kot desetih arov so potrdili obstoj vsaj treh objektov in delno ohranjene okrogle peči. Arheologi ocenjujejo, da gre za velik obrat, ki je bil morda povezan z že znano opekarno na Vrhniki. Glede na velikost najdišča gre za pravi opekarski obrat, menijo raziskovalci, kakršnega iz tega območja še ne poznamo. Prav Rimljani so bili namreč tisti, ki so znanje izdelave na visokih temperaturah žganih opek razširili po vsej Evropi, in to znanje tudi po propadu Rima ni zatonilo v pozabo.
Namestnica vodje izkopavanj, arheologinja Ines Klokočovnik, je hudomušno dodala:
»Da pa se je tudi Rimljanom kdaj zalomilo, nam kaže velika jama, narejena zato, da so vanjo nametali odpadne izdelke, predvsem veliko količino močno prežgane in poškodovane opeke.«.
Povejmo še, da bomo o zanimivih najdbah na Brezovici v kratkem podrobneje spregovorili v posebni oddaji na Primorskem valu.
Ivan Seljak
Drago Stanovnik
