Tokrat ustvarjalci revije predstavljajo zgodbe o samoprispevkih in prostovoljnih udarnih akcijah prebivalcev, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih priselili na novo urbanizirano območje naše občine. Aktivno so sodelovali pri razvoju in oblikovanju Krajevne skupnosti, ki je uspešno vodila vsa dela.
Pogovori s predsedniki krajevnih skupnosti so razkrili zanimive čase, polne solidarnosti in medsebojnega sodelovanja, ko so prebivalci skupaj gradili in oblikovali novo okolje. Kljub pomanjkljivi dokumentaciji so se ustvarjalci trudili ohranjati in zapisati spomine, ki predstavljajo del žive dediščine. Kot je pojasnila predsednica KUD Kosec Anica Vengust, so zadovoljni, da so se uspeli povezati in zapisati njihove zgodbe, ki bodo pomembne tudi za prihodnje generacije. Želijo si, da bi z raziskovanjem preteklosti pridobili nove vpoglede, saj pravi latinski pregovor: "Zgodovina je učiteljica življenja."
Preteklo desetletje je bilo zelo plodno, pisci so se dotaknili zgodb o starih, razpokanih in na pol porušenih zidovih, ki so se preoblikovali v sodobne stavbe. Iz knjig in listin, ki so ostajale v zaprašenih kleteh, so spletli zgodbe skupne preteklosti. Te zgodbe odgovarjajo na vprašanja, kako so naši predniki živeli in doživljali svet. Razkrivajo njihovo iznajdljivost pri uporabi materialov, ki so jim bili na voljo; orodja, ki so ga uporabljali pri delu, ter tehnologije, s katero so gradili. Kot poudarja predsednica Kosca: s poglobljenim razumevanjem preteklosti oblikujemo sedanjost in utiramo pot prihodnosti.
“Če poznamo svojo dediščino, se lahko skozi njo učimo o svoji identiteti, medsebojnem spoštovanju, solidarnosti in medkulturnem dialogu. Če zanemarimo dediščino, jo prepustimo propadu in pozabi, se družba izgubi kot človek, ki ne pozna svoje družine - osamljen tava brez cilja in spominov. Čeprav živimo v času, ki ga zaznamuje globalizacija, potrošništvo in individualizem, se v društvu vedno trudimo ohraniti številne dragocenosti, ki so nam jih zapustili naši predniki. Te vrednote smo zapisali, da jih bomo lahko nekoč predali v branje našim potomcem. Želimo si, da bi znali prepoznati in ceniti srčnost ljudi našega okolja,” nam je še povedala Anica Vengust in tako pojasnila, zakaj so vsa ta leta ustvarjali revijo ter zbirali in zapisovali spomine preteklosti.
V. L.
