Po nekaterih avtorjih smo posegli večkrat, naj omenim Ferija Lainščka, Toneta Partljiča, Draga Jančarja, Gorana Vojnovića, Tadeja Goloba in zagotovo še katerega, ostalih piscev je kar nekaj deset, po poročanju mentorice Alenke nam do dveh stotic manjka le za prste na obeh rokah. A je na slovenskem knjižnem trgu ostalo še veliko takih avtorjev, ki jih ne poznamo, ki pa jih bomo zagotovo vzeli v roke in se z zanimanjem in veseljem lotili branja.
Če upoštevamo dejstvo, da beremo izključno slovenske ustvarjalce s poudarkom na tistih, ki ustvarjajo v zadnjih desetletjih, je slovenska zakladnica knjižnih del zares obširna, bogata in se lahko ponaša z zanimivimi področji ustvarjanja, lepo slovensko besedo in aktualnimi, kritičnimi pogledi tako na sedanjost kot polpreteklo in preteklo zgodovino.
Pred nekaj deset leti smo težko vzeli v roke kriminalne romane naših pisateljev, danes se avtorji, kot so Demšar, Golob, Karlovšek, Širokova in zagotovo še kdo, lahko kosajo s skandinavskimi, angleškimi kriminalnimi zgodbami, ki smo jih požirali v svojih mladih letih. Zgodovinske dogodke lahko prebiramo z različnih zornih kotov, tako kot so jih doživljali avtorji in njihovi pričevalci in ne, kot je v prejšnjem obdobju diktirala politika in njena oblast.
Mladi avtorji iz zamejstva kritično ocenjujejo razmere, v katerih žive naši ljudje onstran državnih meja in tako tudi bralcem odpirajo nova vprašanja in drugačno videnje njihovih aktualnih problemov. Odpiranje možnosti za spoznavanje širšega okolja ne le v zamejstvu, temveč tudi v ostale evropske države in širše v svet, pa je literaturo še dodatno razgibalo in obogatilo. Za mlade avtorje skoraj ni meja in ni tabujev, oboje pa je voda na mlin nam, bralcem.
Zagotovo naš izbor knjižnih naslovov ne bi bil tako obsežen, bogat in raznolik, če se naša vodja, gospa Alenka Pleško, ne bi tako poglobljeno in poznavalsko lotila izbora. Občutek za knjigo ima najbrž iz časov aktivnega dela, prav tako pozna mnoge avtorje še iz njihovih študentskih let, redno pa spremlja izbore za posamezna literarna priznanja in nagrade in le malokdaj nas kakšno delo pusti ravnodušne.
Čar naših srečanj pa so zagotovo literarne ekskurzije in srečanja z avtorji v živo. Ne le, da v njih resnično uživamo, človeka nekako spontano zavežejo, da sega po novih in novih naslovih tega avtorja in počasi spoznavamo celoten njegov opus.
V času korone smo se posluževali srečanj preko zooma, a verjemite mi, srečanja v živo so bolj pestra, bolj zanimiva in lažje sledimo občutjem in spoznanjem knjižnih vsebin vsakega med nami.
Prepričana sem, da bomo z veseljem nadaljevali z branjem v naslednje desetletje. Naslovov novih in zanimivih del nam zagotovo ne bo zmanjkalo, veselje do branja tudi ne. Časa za branje pa ima vsakdo med nami toliko, kot si ga je pripravljen vzeti za dobro knjigo.
Dragica Krašovec, urednica Dnevnika DVIG-ovega bralnega krožka
