Sama sem sicer mnenja, da je ozaveščenost v zvezi s solidarnostjo in humanitarnostjo do soljudi in družbe, kljub temu na visoki ravni! In tudi vsakomur dostopna. Dobrodelne organizacije, pa tudi posamezniki, se na številne katastrofe, ki pretijo družbi, pogostokrat tudi v obliki naravnih nesreč, odzovejo hitro. In razvit je mehanizem, v katerem vsakdo lahko daruje vsaj kakšen evro za ljudi, ki so jih prizadele tovrstne naravne nesreče, kot so požari, potresi, poplave; ali tiste posameznike in družine, ki so se znašli v ekonomski stiski  (mnogo jih je v zadnjem času zaradi izgube dela in zaslužka, zaradi svetovne pandemije). Pri tem se seveda sami odločimo, kateremu klicu po pomoči se bomo odzvali, če sploh kateremu. In Slovenci veljamo za izjemno solidaren narod, kar smo pred pandemijo dokazovali, ko smo skupaj stopili v številnih humanitarnih akcijah pomoči posameznikom in družinam v stiski; še posebej ko je šlo za vprašanja zdravja in zdravljenja.

Vendar pa kot kaže, je slabih novic enkrat dovolj in vsakdo ima nekje mejo! Tudi najsočutnejši in najbolj solidarni člani družbe. Če bi se obremenjevali zaradi vseh umirajočih, vseh, ki so v zadnjem letu podlegli boleznim, pa jim nismo mogli pomagati, naše telo tega preprosto ne bi preneslo. Moj »odklop« je, da nekaj dni ne berem slabih novic, pogledam kakšne humoristične oddaje s komiki, ki me nasmejijo, ter si napolnim baterije v naravi, v druženju z bližnjimi in bolj vedrih pogovorih, pa tudi branju. Takrat tudi preskočim dnevnik, ki ga sicer vsakodnevno spremljam in vse ostalo, kar bi mi lahko pokvarilo dan. Opažam pa, da so nekateri šli v skrajnosti, kakor je zanikanje slabih novic, omalovaževanje, kazanje s prstom na  medije, ki slabe novice izpostavljajo, da ne govorim o posamezniku, ki si drzne kakšno izpostaviti na družbenih omrežjih.

Če zaključim, so slabe novice o naravnih in vseh ostalih katastrofah v zadnjem letu v očeh mnogih pristale v košu »fake news« samo zato, ker jih človek (posamezniki, ali pa nekatere družbene skupine) ne zmore toliko prenesti. Tovrstna redukcija se mi zdi izjemno nevarna za nadaljnji razvoj solidarnosti naše družbe in na tem mestu lahko samo izrazim upanje, da ko se bomo enkrat rešili iz krempljev globalne zdravstvene krize, da se bo ta trend obrnil v bolj zdravo razumskega, kjer bomo resnične lažne novice ločili od pravih.

Za Sinergija, društvo:

mag. Klementina Sambolič