Vsako leto v Sloveniji za rakom želodca na novo zboli okoli 450 ljudi, s čimer se uvrščamo med države EU z višjo pojavnostjo. Rak želodca se najpogosteje pojavi po 40. letu, vrh pa doseže med 60. in 80. letom starosti. Žal vsako leto za to boleznijo umre okoli 350 ljudi, saj je bolezen pogosto odkrita šele v napredovalem stadiju. Zato je zgodnje odkrivanje izjemno pomembno.

Na kaj je potrebno biti pozoren?

Kot poudarja prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, moramo biti pozorni na opozorilne znake, kot so izguba apetita, hujšanje, bolečine in napetost v zgornjem delu trebuha po manjših obrokih, slabost, bruhanje, slabokrvnost ali zelo temno blato.

Če ti simptomi trajajo več kot 14 dni, je nujen obisk zdravnika. Prej kot je rak odkrit, lažje in uspešneje ga zdravimo.

Kateri so dejavniki tveganja?

Na tveganje za razvoj raka želodca vpliva več dejavnikov. Bolezen se pogosteje pojavlja pri moških, ki imajo približno dvakrat večje tveganje kot ženske, in pri starejših od 50 let. Pomembno vlogo ima tudi okužba z bakterijo Helicobacter pylori, ki velja za glavni vzrok nastanka raka želodca. K razvoju bolezni lahko prispevajo še gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), kajenje, debelost ter prehrana, bogata z mesom in suhomesnatimi izdelki.

Kako lahko okužba s Helicobacter pylori vpliva na razvoj bolezni?

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je eden glavnih dejavnikov tveganja, ki povzroča kar do 89 odstotkov primerov raka želodca. Ker je okužena približno tretjina prebivalcev, od katerih večina nima simptomov, je pravočasno odkrivanje in zdravljenje okužbe ključnega pomena. Zato v Sloveniji poteka pilotni presejalni program, namenjen mladim odraslim, ki preverja prisotnost bakterije H. pylori in predrakave spremembe želodčne sluznice.

»Bakterija H. pylori je najpogostejši infekcijski povzročitelj raka – pred okužbo s HPV ter virusoma hepatitisa B in C,« pojasnjuje prof. Tepeš. Dodaja, da že imamo učinkovite programe cepljenja proti HPV in hepatitisu B, okužbe s hepatitisom C pa danes dobro obvladujemo z zdravljenjem. »Zato je logičen naslednji korak aktiven pristop k obvladovanju okužbe z bakterijo H. pylori, če želimo dolgoročno preprečevati raka želodca,« poudarja.

Preprečevanje je še vedno najboljše zdravilo

Primarna preventiva v obliki presejanja za odkrivanje okužbe s H. pylori je zato še kako smiselna. Njeno delovanje in učinkovitost bi bila lahko podobna uspešnemu programu Svit za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke, kjer so koristi presejanja že jasno dokazane.

Veliko pa lahko storimo tudi sami - z zdravo prehrano, opustitvijo kajenja in pravočasnimi pregledi lahko pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek raka želodca.

Naj bo november priložnost, da o tej bolezni spregovorimo glasneje – in da vsak od nas stori korak več za svoje zdravje.

 Predaval  bo prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. internist gastroenterolog iz Diagnostičnega centra Rogaška in strokovni vodja projektov EUROHELICAN in TOGAS.

Združenje EuropaColon Slovenija  

www.europacolon.si