Gyana se iz sanskrta prevaja kot znanje, ki ga zahodnjaški um povezuje s pridobivanjem in povezovanjem podatkov (klasično učenje, šolanje). Računalnik je proizvod takega uma, je natančen posnetek delovanja intelekta; glede na to, kakšen program naložimo vanj, lahko vemo, kaj bo iz njega prišlo. Staroselci (Indijanci, Sibirci, Aborigini) so ta program imenovali popis sveta, ki ustvarja energijski labirint, skozi katerega gre zaznava, preden pride do človeka. Tak človek sveta ne zaznava neposredno, ampak je korak zadaj in ko ga vendarle zazna, mu pripiše svoj pomen.
Gyana je znanje, ki ga zaradi načina pridobivanja imenujemo 'tiho znanje', je jasnost videnja in doživljanja življenja 'v živo', brez zamikov, ki ga povzroča razmišljanje in pripisovanje pomenov tistemu, kar se godi. Gyana je zavedanje! Iz točke, iz katere izhajamo, lahko rečemo, da je zavedanje veščina. Ne sposobnost kot je npr. ljubiti ali sovražiti, ki se sama od sebe zgodi, kadar so zdramljeni ustrezni čutni dražljaji. Zavedanja se moramo ponovno naučiti, se v njem trenirati in narediti vse, da odstranimo moteče dejavnike, ki nas od zavedanja odmikajo. Zavedanje je nevtralizator čutov, je prebijalec miselnih okvirjev, je zdravitelj brez meja.
Kaj so moteči dejavniki na poti zavedanja? Cel svet! In še več, past je vse, za kar imamo besedo. Svet je namenjen temu, da nas odmika od tega cilja in ustvarja ustrezne pritiske, da preizkuša našo resnost. Ujeti v čutno zaznavo, se mu predamo brez pomisleka kot edinemu svetu, ki obstaja, podobno samovoljnemu skoku v pajkovo mrežo, ki nas žive zavije v lepljivo nit, nato pa počasi posesa do suhega. Pozabimo na neprecenljivo darilo življenja, na svobodo, h kateri poletimo, ko vstopimo skozi vrata zavedanja. Ironija je, da se moramo za zavedanje odločiti, vstopnica vanj je vprega svobodne volje. Kje na naši listi življenjskih ciljev je zavedanje?
Za Hosto Marjeta Šumrada
