Pred nami je najlepši praznični mesec in nedvomno se ga že vsi veselimo, saj prinaša obilico veselih trenutkov, druženj, novih načrtov in zaobljub ter lepih želja. Ne manjka niti prijetnih sprehodov po sejmih in okrašenih mestnih središčih, ki popestrijo hladne zimske dni.
Ob teh prijetnih aktivnostih pa ne smemo pozabiti tudi na skrb za okolje in naravo. Problematike odpadkov se večina že zaveda, saj gre za pereči problem sodobne družbe, ki ga nekateri bolj ali manj uspešno rešujemo. Ločevanje in recikliranje odpadkov je delno že zasidrano v naši zavesti, medtem ko večji izziv predstavlja zmanjšanje količine odpadkov nasploh. To, da le-teh sploh ne ustvarimo.
Raziskave Evropske agencije za okolje nakazujejo pozitiven trend v recikliranju odpadkov in Slovenija je na zavidljivem drugem mestu, takoj za Nemčijo. Vendar ob previdnem branju statistike ugotavljamo, da so spremembe prepočasne in da še vedno ni recikliranih več kot polovica vseh nastalih odpadkov, hkrati pa se vsako leto odstotek nastalih odpadkov tudi povečuje.
Slovenija, skladno z direktivo EU o odpadkih in Uredbo RS o odpadkih, spodbuja preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo, predelavo, recikliranje ter odstranjevanje odpadkov. Skladno z direktivo je bila izdana tudi publikacija za splošno javnost »Odpadki v Sloveniji«, saj ti postajajo eno najtežjih bremen okoljske politike v državi.
V Sloveniji od leta 2009 deluje Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), ki je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi in najsodobnejši objekt za predelavo odpadkov v Evropi. V njem predelujejo odpadke tretjine Slovenije. Ključno poslanstvo regijskega centra je, da iz mešanih odpadkov izločijo, kar največ še uporabnih materialov oziroma surovin, iz ločeno zbranih bioloških odpadkov pa pridelajo kompost.
Na lokalni ravni se lahko s trajnostnimi praksami pohvalita občini Litija in Šmartno pri Litiji, ki sta eni izmed 59 slovenskih destinacij, ki so v okviru Zelene sheme slovenskega turizma pridobile znak Slovenia Green Destination, torej destinacij, ki uresničujejo in spodbujajo trajnostni turizem ter s tem pozitivno vplivajo na naravno okolje, lokalno skupnost in gospodarstvo.
Razvojni center Srca Slovenije izvaja številne projekte, ki spodbujajo trajnost s področja turizma in podjetništva, kot so: HyPro4ST, ST3ER, Re-connect in Young GREEN entrepreneurs.
Kako pa lahko mi kot posamezniki, poleg ločevanja, poskrbimo za boljše ravnanje z odpadki?
1. Zmanjševanje porabe in spreminjanje potrošniških navad: To je ključno, saj zmanjšanje nakupov nepotrebnih predmetov ali izdelkov z veliko embalaže lahko zmanjša količino odpadkov že v izvoru. Z izbiro trajnostnih izdelkov, ponovno uporabo vrečk, steklenic in drugih predmetov ter zmanjševanjem embalaže pa lahko bistveno zmanjšamo količino ustvarjenih odpadkov.
2. Razmislek o embalaži: Podprimo proizvajalce, ki uporabljajo okolju prijazne materiale za embalažo, ali izberimo izdelke z manj embalaže.
3. Zmanjševanje hrane: Zmanjšajmo količine zavržene hrane z boljšim načrtovanjem obrokov in sprejemanjem praks za zmanjševanje odpadne hrane.
4. Podpora industriji obnovljivih virov: Podprimo in kupimo izdelke, ki izvirajo iz obnovljivih virov in so biološko razgradljivi.
5. Zmanjševanje nevarnih odpadkov: Pravilno odstranimo nevarne odpadke, kot so barve, pesticidi in baterije ter tako preprečimo onesnaženje.
6. Uporaba izdelkov z dolgo življenjsko dobo: Namesto izdelkov za enkratno uporabo izbirajmo kakovostne izdelke, ki imajo daljšo življenjsko dobo.
7. Ponovna uporaba: Predmeti, ki se lahko ponovno uporabijo, naj ne končajo takoj v smeteh. Raziščimo možnosti popravila, doniranja ali prodaje predmetov, namesto da jih zavržemo.
8. Recikliranje: Poleg ločevanja odpadkov doma lahko posamezniki najdemo tudi možnosti za recikliranje drugih materialov, kot so elektronika, baterije, tekstil in podobno. Tudi naše lokalne skupnosti imajo programe za recikliranje tovrstnih predmetov.
9. Kompostiranje: Organski odpadki, kot so ostanki hrane, vrtni odpadki in papirnati izdelki, se lahko kompostirajo. Kompostiranje ne le zmanjšuje količino odpadkov, ampak tudi ustvarja koristen kompost za vrtnarjenje.
10. Nakup v razsutem stanju: Kupovanje izdelkov v razsutem stanju ali izdelkov brez nepotrebnih embalaž je odličen način, s katerim zmanjšamo odpadke.
11. Izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje v lokalnih akcijah čiščenja: Širjenje ozaveščenosti o pomembnosti ravnanja z odpadki lahko privede do sprememb vedenja večjega števila ljudi. Sodelovanje v lokalnih akcijah čiščenja, izobraževalnih programih ali promociji trajnostnih praks pa pomaga ustvariti večji učinek.
12. Podpora trajnostnim praksam: Podprimo podjetja in organizacije, ki si prizadevajo za trajnostne prakse ravnanja z odpadki. Tudi tako lahko spodbudimo večje spremembe v širši skupnosti.
Na teh temeljih vas vabimo, da vsak pri sebi z majhnimi spremembami zavestno poskrbi, da bodo letošnji prazniki ne le lepši, ampak tudi čistejši in bolj trajnostni. Naslednjič, ko boste v roki držali plastični kozarček, razmislite kam ga boste odvrgli. Ali še bolje, sploh ga ne vzemite v roke, ampak iskreno nazdravite s steklenimi kozarci.
Naj ne bo trajnost le lepa beseda na papirju, ampak vsakdanje dejanje vsakega od nas.
Viri:
PROGRAM RAVNANJA Z ODPADKI in PROGRAM PREPREČEVANJA ODPADKOV REPUBLIKE SLOVENIJE (2022)
RCERO LJUBLJANA (Februar 2017)
