Komendski župljani so se že pri maši na prvi dan v letu 2026, ko smo obhajali praznik Marije, Svete Božje Matere, pa tudi Dan miru, pri evharistični daritvi in v mašnih prošnjah spomnili rajnega komendskega župnika in zaslužnega dekana Viktorijana Demšarja (Žiri, 12. marec 1904 – Komenda, 1. januar 1992), ki je zatisnil oči prav na ta dan pred 34. leti. Posebej so to naredili 2. januarja dopoldne, ko je za pokoj njegove duše ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi maševal rojak ljubljanski stolni prošt prelat Jožef Lap. Po maši so se zbrali v župnijskih prostorih, kjer so o velikem dušnem pastirju spregovorili njegovi poznavalci.

To je že v drugem delu govora med mašo naredil prošt Lap, ki je prav ob Demšarjevem zgledu začutil v sebi klic v duhovništvo, v župnijskih prostorih pa je obudil osebni spomin nanj pri predstavitvi njegovega življenja, osebnosti in dela.

Kakšen je bil Viktorijan Demšar kot človek, ki je prestal veliko hudega med drugo svetovno vojno, ko je bil župnik in dekan v Ribnici, je reševal ljudi in cele vasi, ter pozneje v Komendi, kamor je prišel za župnijskega upravitelja 4. maja 1946, je v pogovoru z Danico Zmrzlikar za proštom Lapom povedal tudi komendski rojak Jožef Pavlič, avtor knjige VIKTORIJAN DEMŠAR, PRIČEVALEC ZA RESNICO. Demšarja je predstavil kot pisca številnih prispevkov o Petru Pavlu Glavarju in Komendčanih, knjig Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja in Zbrani spisi o Petru Pavlu Glavarju in Komendi, zelo izobraženega in načitanega Slovenca, vestnega upravitelja zaupane mu župnije. Pred razlastitvijo je rešil stavbo, v kateri je danes Glavarjeva knjižnica in s tem tudi samo knjižnico, da se je ohranila v celoti z neprecenljivimi Glavarjevimi knjižnimi zakladi in drugimi dragocenostmi, dobil nazaj v župnijsko last že podržavljeno kaplanijo, Plečnikov pomnik posvetitve Komende in Komendčanov Kristusu Kralju v spomin na evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani pa otel pred uničenjem. Poskrbel je tudi za ureditev vrhnjega dela komendskega pokopališča za rajne komendske duhovnike, na katerem od 4. januarja 1992 sam čaka na Božji klic: Pridi k meni, dobri in zvesti služabnik.

Spomin na Viktorijana Demšarja je obudil tudi njegov dobri znanec 90-letni Marko Zadrgal iz Komende, pobudnik Demšarjeve spominske sobe v nekdanjem Glavarjevem špitalu.

Za njim ga je kot zelo izobraženega, plemenitega in do priseljencev odprtega duhovnika predstavila dr. Angelca Žerovnik iz Komende.

Fanči Majhenič iz Domžal je povedala, kako je rad prihajal na obisk k njim, saj so bili Majheničevi njegovi sorodniki, je tudi blagoslovil nove prostore njihovega Fotostudia Majhenič v Domžalah; Majheničevi fotografi pa so za časa Viktorijana Demšarja v Komendi fotografirali vse glavne cerkvene slovesnosti v tem kraju.

Pomemben kulturni dogodek za Komendo sta obogatila harmonikar  Henrik Lamovšek »Henček« iz Vodic z igranjem na to glasbilo in Ivan Kropivnik z Zg. Brnika igranjem na lastno izdelano glasbilo, v cerkvi pa Jana Žagar s spremljanjem ljudskega petja na harmonij; s kamero ga je posnel za to vešči snemalec in režiser Janko Žagar iz Most pri Komendi.

Veliko zadovoljnih udeležencev je odšlo domov z izvodi knjige o Viktorijanu Demšarju.

Čeprav so bili še novoletni prazniki, se je maše in predstavitve duhovnika  Viktorijana Demšarja udeležilo presenetljivo veliko ljudi, ki so bili povezani z njim. Posebej tisti Komendčani, ki jih je krstil, jih pripravljal na prejem prvega obhajila in birme, poročil in pokopal njihove starše. Številna udeležba in prireditev je bila izraz hvaležnosti za vse, kar je naredil zanje in za Komendo.

F. Č.

Foto: France Stele in Jožef Pavlič