Občina Komenda je bila po zmagi Tadeja Pogačarja, najboljšega kolesarja na svetu, 26. maja letos na Giru d'Italia najprej »odeta« v vijoličasto barvo, po premočno osvojenem prvem mestu 21. julija na Tour de France pa še v rumeno. V teh dveh barvah so pobarvali tudi krožišče okrog košate lipe v bližini sedeža občine v Komendi.

Po vsej občini, zlasti na Klancu, od koder izvira Tadej, je bilo videti znamenja veselja nad prvima mestoma Tadeja Pogačarja na najpomembnejših kolesarskih preizkušnjah v tem letu, če odštejemo olimpijske igre, svetovno prvenstvo in špansko Vuelto. Zlasti še na najtežji – Tour de France, na kateri je Tadej zmagal že v letih 2020 in 2021, letos že tretjič.

Te letnice je bilo videti na lepaku, ki je visel z balkona na pročelju občinske stavbe, na katerem je bila tudi fotografija Tadeja Pogačarja v rumeni majici vodečega na Touru in napis: TADEJ, NAŠ PONOS!

Prav s tega častnega mesta je Tadej Pogačar 24. julija zvečer po sprejemu na Kongresnem trgu v Ljubljani najprej pozdravil Komendčane in druge svoje navijače in ljubitelje kolesarstva. Pravo množico ljudi, ki so prišli, da bi mu še osebno, kolikor je bilo mogoče, ali pa vsaj od daleč, čestitali za izjemna uspeha.

Tadej jim ni ostal »dolžan«. »Komenda je najlepša!« jim je zatrdil pozneje z za njegov sprejem posebej postavljenega odra levo poleg občinske stavbe. Z ugotovitvijo: »Doma je najlepše!«

Vesel in sproščen se je v pogovoru z moderatorjem srečanja Urošem Bitencem iz Trzina, nekdanjim Komendčanom, spominjal svojih tekmovalnih začetkov v Komendi. Še posebej pa letošnjega Toura. Povedal je, da mu je zlasti ugajal kolesarski »vzpon« na kar 2.645 metrov visoki prelaz Col du Galibier, da je bil vesel in hvaležen številnim Slovencem, ki so vseskozi navijali zanj. Na izzivalno vprašanje, kako gleda na rivala Danca Jonasa Vingegaarda, ki ga je lani premagal na Touru, je odgovoril, da mu ne bi, kljub temu, da se je letos že prej močno poškodoval, »prepustil zmage«. »Njemu ne!« je bil odločen.

Na drugo, tudi malce izzivalno vprašanje moderatorja, katera barva mu je najljubša, že kar njegovo ugotovitev, da »mavrična«, se je Tadej samo nasmehnil, ker sam najbolje ve, koliko letos še zmore iztisniti iz sebe, kje bo še tekmoval, in da so pričakovanja ljudi včasih prevelika. Moderator je imel v mislih rdečo barvo, zmago še na španski Vuelti, kjer Tadej letos ne bo tekmoval, izpustil pa bo tudi olimpijske igre v Parizu. Mora se odpočiti, iti na morje, plavati. Odkrito je priznal, da je bil dan po zmagoviti vožnji na Touru s prihodom v Nico »zelo utrujen«. Da si je že precej opomogel, je bilo videti 24. julija najprej na sprejemu v Ljubljani, nato v Komendi.

Pozdravil je tudi italijanske in francoske navijače, ki so zaradi njega prišli v  Komendo. Prav lepo je bilo slišati njegov »Merci, beaucoup!« francoskim občudovalcem.

Predno je stopil na oder, se je podpisal na rumeni krog v bližnjem krožišču.  

Občini Komenda – županu Juriju Kernu, ki se je s podžupanom Alešem Marinkom, občinsko upravo in ženo Teo zelo potrudil za njegov sprejem – , se je zahvalil z vijoličasto majico zmagovalca na Giru, ki bo odslej krasila občinske prostore.

Župan Jurij, pozdravil ga je kot prvi in mu čestital za velika uspeha, ga je obdaril z velikim šopkom rož, sliko občinske stavbe in posebno navijalko ure, da ga življenjski družici Urški ne bo treba buditi.

Obiskovalce je čakalo še dvoje. Najprej, vsaj bližnje, Tadejevo pošpricanje z razpenjenim šampanjcem ter prinos in delitev velikanske torte. Najprej je vanjo zarezal in jo pokusil Tadej, nato še stotine obiskovalcev sprejema.

Posebej lepo in ganljivo je bilo, ko se je Tadej začel podpisovati na kartice s svojo fotografijo ter drugo, kar so njegovi občudovalci prinesli s seboj. Mnogi kape z napisom UAE Team Emirates, oblečeni pa so bili tudi v rumene majice Tadejevega zmagovitega moštva. Njegovega podpisa so se zlasti razveselili najmlajši obiskovalci, nekateri še na ramah očetov.

Tadej Pogačar si je vzel tudi čas za odgovore na vprašanja novinarjev.

Že pred njim sta stopila na oder njegov spremljevalec v avtomobilu Andrej Hauptman in zelo simpatična Tadejeva partnerka Urška Žigart. Andrej je priznal, da je kdaj trepetal za Tadeja, da se mu ne bi kaj hudega pripetilo na Touru, Urška pa, da je bilo zanjo najteže kolesariti s Tadejem na Možjanco. Povedala je tudi, da sicer »navijata drug za drugega«, da pa za Tour de France Tadej »ni potreboval posebne spodbude, saj je bil že sam zanj dovolj motiviran«. Duhovito je pripomnila, da včasih »raje pobriše po kopalnici«, kot pa da bi bila vsa napeta, kako bo s Tadejem med kolesarsko dirko.

Veliko je k sprejemu največjega športnega junaka Komende, že tudi častnega občana, Tadeja Pogačarja, prispeval moderator srečanja z njim Uroš Bitenc, ki je že pred sprejemom pripravljal obiskovalce nanj z vprašanjem, kako ga bodo pozdravili, pa tudi Urško Žigart, Andreja Hauptmana in župana Jurija Kerna. Tako, da bodo na njihova imena povedali priimke. Ko bo prišel sam Tadej, pa vse glasneje: Tadej, Tadej, Tadej …

Z njim sta se veselila tudi oče Mirko in mama Marjeta, ki tudi imata velike zasluge za Tadejeve uspehe. Pa še drugi iz Pogi Teama, ki je tudi privozil na prireditev. Morda bo med njimi, najmlajšimi in mladimi člani, kdo tudi njegov naslednik … Če ne tako visoko, lahko zelo visoko. Vzornika imajo. Tudi že prejšnje odlične komendske kolesarje: Luka Pibernika, Miho Koncilija, Tadejevega prvega trenerja.

Sprejem Tadeja Pogačarja se je zavlekel v pozne večerne ure, vendar ljudje kar niso mogli domov, vzhičeni in dobre volje nad vsem dogajanjem v središču Komende. Med njim razvitjem velikanske slovenske zastave na brežini ob cesti na Klanec. Obilo je bilo manjših slovenskih zastav in zastavic z napisom I feel Slovenija. Lipa v krožišču je bila obdana z vidnimi spomini na zmagovite Tadeje vožnje. Množica, razmeščena, kjer je bilo kaj prostora, tudi na bližnjem hribu, je uživala v lepi glasbi, vzhičena valovila in prepevala, si dajala duška ob pivu in drugih napitkih, predvsem pa veselila enkratnega doživetja – srečanja od blizu z najboljšim kolesarjem na svetu Tadejem Pogačarjem sredi Komende. Njemu je veljal tudi pozdrav s prižganimi »lučkami« na mobitelih.

Pesnik Ivan Kropivnik s Spodnjega Brnika mu je posvetil celo pesem z akrostihom. 

Tadej Pogačar, »naš ponos«, srečno tudi v prihodnosti! Novim uspehom naproti. Najprej pa, kot je pisalo na enem izmed lepakov: »Bravo, Tadej!«

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič