Predstavitev dveh knjig zakoncev Žerovnik v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku

Svetovna popotnika dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik iz Komende sta obiskala kar 39 dežel zunaj Evrope. V knjigah Potovanja, Doživljanje sveta iz prve roke ter Poezija cvetja in življenja I in Poezija cvetja in življenja II sta opisala naravno okolje, kulturno pokrajino, kulturne znamenitosti, krajevne značilnosti, navade in običaje ljudi, utrinke, zdravstvo, šolstvo, pogovore z domačini, prehrano, prevoze, trekinge, živalski svet, blišč in bedo, nevarnosti, verske značilnosti, doživljanje visoke nadmorske višine, razne slovesnosti in še marsikaj drugega, pestrega. Marko je k vsakemu poglavju dodal svojo pesem. Zadnji dve izdani knjigi sta predstavila 20. januarja zvečer v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku.

Z njima se je pogovarjal in ju predstavil Komendčan Jožef Pavlič, odlomke iz njunih del in pesmi je bral Anton Ftičar, predstavitev je z igranjem na citre polepšal citrar Tomaž Plahutnik.

Pogovorni večer je s kamero posnel snemalec Janko Žagar iz Most pri Komendi.

Kot je za takšne predstavitve in sploh kulturne dogodke značilno, žalostni ugotavljamo: bil je zelo lep in informativno bogat večer s sila malo obiskovalci, čeprav je knjižnica razposlala več kot 500 vabil. Ob tem se lahko samokritično vprašamo: kje je naša kultura, (ne)kulturni Slovenci? Večina se jih ne. Zato je tudi tako s knjigo, pesniki in pisatelji ter založniki, kot je v prispevku z naslovom O nespodobnosti in široko zaprtih očeh (Zabeležka o pisateljih in bankirjih) v 16. številki Dela 21. januarja 2020 na strani 5. zapisal Slavko Pregl, pisatelj in prvi direktor Javne agencije za knjigo. Njegov prispevek bi moral prebrati vsak Slovenec, prav tako izvrstni prispevek Tišina Marte Zabret iz Kamnika, profesorice matematike in specialistke matematičnega izobraževanja. Zaradi takšnih ljudi in tako dobrih prispevkov se splača brati Delo. Čestitke obema pred bližajočim se Prešernovim dnem, saj bistrita pamet Slovencem. Čestitke pa tudi vodstvu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, da pripravlja kulturne večere.  

Naj spomnim: prav naši občinski možje so zaslužni za to, da se omenjena kamniška knjižnica imenuje po enem največjih slovenskih pesnikov, ne pa zgolj Mestna knjižnica Kamnik.  

Besedilo: žv

Fotografije: Janko Žagar