Štefan Kociper, Prekmurec po rodu, in njegova žena Marta sta pred božičem že šestič postavila velike jaslice v vrtu tik pred jugovzhodno steno njunega doma št. 5 na Podborštu pri Komendi. Večji del dneva jih, kadar je lepo vreme, obseva sonce, zvečer pa zažarijo v številnih lučkah. Ker so na zelo vidnem kraju, tik pred cestnim križiščem, od koder ena cesta pelje višje v samo vas Podboršt, druga pa na Komendsko Dobravo (v križišču je križ s Križanim), se pri njih ustavljajo, jih občudujejo in postavljavca pohvalijo vaščani in pohodniki. Štefan in Marta sta jim za to hvaležna, saj sta se za jaslice res potrudila, jih postavljala več dni.

Zamisel je bila Štefanova, Marta pa je odločila, kam kaj sodi. Na začetek in konec sta dala mesto Betlehem; v ozadju to mesto in pokrajino, naslikano na dveh salonitnih ploščah z vmesnimi lučkami. V sredino pa brez štalice Jožefa in Marijo z Jezuščkom na slamci. S tem sta opozorila, v kakšni osami se je znašla Sveta družina; kako je niso nikjer sprejeli in ji nudili zatočišča. Da so Božjega Novorojenca prvi počastili in varovali pastirji, izpričuje pastir na vrhu štora, ki pozorno bedi nad Sveto družino. Drugi pastirji, črede ovac in ostala živina pa se pase oziroma počiva po bližnjih travnatih površinah, kolikor je kje še kaj paše.  Da te ni veliko in da je bila okolica kraja Jezusovega rojstva borna, potrjujejo od vode in medsebojnega trenja obrušene barvaste skale, ki jih je Štefan našel v reki Kokri. Mah je nabral in nastrgal v domačem gozdu.

Jaslične figure je izdelal iz gline prijatelj Milan Lenarčič iz Kamnika. Vsaka je unikatna. Deloma jih je Štefanu podaril, nekaj pa jih je sedanji lastnik kupil od njega.

Kako nekateri Betlehemčani po Jezusovem rojstvu niso hoteli sprejeti Jezusa, je Štefan nakazal s temnejšim delom mesta na južni strani jaslic, na severni strani pa s svetlejšim, ker so se srca vsaj nekaterih meščanov otoplila, so spoznali, kam jih vodi zvezda nad mestom in kako velik zgodovinski dogodek se je dogodil v njihovi bližini; so pohiteli k pastirski votlini, kjer se je rodil Božji Sin. Tako kot je še danes 2026 let po tem dogodku. Zaradi tega imajo Jožnekove jaslice še posebej dragoceno sporočilo vernim pa tudi vsem drugim ljudem blage volje. Klic k miru, ljubezni drug do drugega, pomoči v stiski, prepoznavanju in razlikovanju pomembnega v življenju in iskanju prave poti v njem. Veliko je  danes ljudi, ki zaradi vojn, nezaposlenosti in brezbrižnosti drugih doživljajo podobno usodo kot Sveta družina. Prav je, da pomislimo nanje in kaj naredimo zanje, ko nam v Sloveniji ni hudega, živimo v miru, lepi naravi in bolj ali manj polni mizi dobrot. Mnogi pa nimajo niti najosnovnejšega za dostojno življenje.  

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič