Tako na stotine komendskih občanov doživlja začetek in konec delovnih in drugih obveznosti, izgubljajo dragoceno energijo, čas, ko bi bili lahko več z otroki, s starimi starši, bolniki pa tudi na oddihu. Vsak mesec se nabere za več ur izgubljenega časa. Povrh vsega jih ogrožajo izpuhi zastrupljajočih plinov, smrad, hrup, tresenje tal in s tem hiš; ceste so vse bolj uničene. Posebej v samih Mostah, ki se jih ne izogibljejo niti težki tovornjaki, bi ti morali voziti drugje.

Moščanom in Žejcem je prekipelo

Nič čudnega, da je zaradi tega Moščanom prekipelo, so začeli zbirati podpise, da je glede vsega tega treba nekaj ukreniti, doseči, da se poleg povečujočega se avtomobilskega prometa ne bodo dušili še v tranzitnem. Pridružili so se jim tudi Žejci, ki so še posebej ogroženi ob skorajda nepretrganih kolonah vozil skozi vas, morajo biti zelo pazljivi, ko prečkajo cesto Moste-Žeje-Vodice, ker tam ni semaforja.  

Moščane so poleg tega avgusta lani še posebej prizadele katastrofalne poplave. Močno tudi sosednje Suhadole in druge vasi v naši občini. Utrpeli so veliko gmotno škodo, poleg nje tudi travmo, kaj bo, če se bo to ponovilo.

Množična udeležba na zboru občanov

Dva tehtna razloga za sklic zbora občanov Občine Komenda 14. marca popoldne v prostorih OŠ Komenda Moste, Enoti Moste, in sicer »na predlog zainteresiranih vaščanov Most«. Obsegal je tri točke: Predstavitev trase ceste skozi naselji Moste in Žeje v sklopu ceste Mengeš-Vodice, Seznanitev z izvedenimi deli in načrtovanimi protipoplavnimi ukrepi in Predlog članov Vaškega odbora Moste. Na zboru so sodelovali župan Občine Komenda Jurij Kern (ga je tudi vodil), predstavniki DARS-a d. d./Direkcije RS za infrastrukturo s projektantom načrtovane trase ceste univ. dipl. inž. gradbeništva Damijanom Govekarjem iz podjetja PNG Ljubljana d. o. o., direktor Inštituta za vodarstvo docent dr. Primož Banovec in pobudniki zbora. Trajal je tri ure in pol, udeleženci so čisto napolnili telovadnico Enote Moste.

Predlog in utemeljitev župana Jurija Kerna

Kot prvi je spregovoril župan Kern. Dejal je, da je za Moščane in vse občane naše občine najbolje, da podprejo že izdelani načrt trase glavne ceste Mengeš-Moste-Žeje-Vodice južno od Most, novi odsek med Žejami in Mostami ter priključek na »Kranjsko cesto«. Kolikor bodo temu nasprotovali, se bodo morali še leta voziti po sedanji cesti, na želeno obvoznico južno od Suhadol in Žej mimo Poslovne cone Komenda do vodiške obvoznice in odcepom na »Kranjsko cesto« lahko čakajo tudi do trideset let zaradi zahtevne pridobitve vseh dovoljenj in same izgradnje ceste. V načrtu je tudi železnica. Predlagal je, da naj zaenkrat ostanejo pri že začrtani in odobreni glavni cesti, da bodo to čim prej zgradili, ko bo to doseženo, pa si začno prizadevati za obvoznico južno od Suhadol. Posebej je poudaril nujno potrebno varnost v prometu, ki bo dosežena z že vrisano cesto.

Predstavitev predvidene ceste projektanta Damijana Govekarja

Za njim je projektant Govekar predstavil s strani državnih organov in Občine Komenda že potrjeno cesto mimo Most in med vasema Moste in Žeje ter priključkom v smeri Kranja. Povedal je, da bo ta veliko bolj varna, kot je sedanja glavna cesta; imela bo protihrupno zaščito, podhod za učence OŠ Komenda Moste in kolesarje, ob njej bo urejena kolesarska steza; urejen bo dostop nanjo za vaščane Suhadol. Cesta bo tudi varna pred poplavami, ker ne bo ustvarjala jezu, kot ga sedanja, kadar so hude poplave, kot so bile lanskoletne. Opozoril je še na to, da bi bilo preuranjeno razmišljati o tem, kako zelo se bo zmanjšal promet skozi Moste, če bi imeli obvoznico južno od Suhadol, kajti vozniki si izbirajo svoje poti. To potrjuje tudi dejstvo, da se številni ljudje ne vozijo v Mengeš in dalje po glavni cesti Moste-Mengeš, marveč po bližnjici skozi Suhadole in sosednje Topole, ker tu ni semaforjev. Pri tem nekateri ne upoštevajo omejitev hitrosti, smo Skadovci v stalnem strahu pred nesrečami. Če bi bila dobro urejena še bližnjica iz Poslovne cone Komenda v našo vas, povrh vsega še asfaltirana; bolje, da ne pomislim na to. Enkrat sem se peljal po njej, pa skorajda nasedel, uničil podvozje avtomobila. 

Na začrtani cesti mimo Most bodo tudi krožišča, da se bo promet hitreje odvijal, ne bo toliko izpušnih plinov, hrupa, večstometrskih kolon, kdaj celo kilometrske. Izpušnih plinov tudi ne bo toliko, ker bo vedno več električnih avtomobilov. 

Vzhodna obvoznica mimo Most in cesta od te vasi do Gore

Govor je bil tudi o nujno potrebni vzhodni obvoznici mimo Most (mimo Scorpia in Vrtnarije Gašperlin), da bi se tako Moste rešile velike prometne gneče skozi vas iz smeri Kamnika, zlasti pa tranzitnega prometa; ter ureditvi ceste med Mostami in Goro.

Izglasovani predlog

Obema predstavitvama v besedi in sliki, kje in kako bo potekala predvidena trasa ceste južno od Most, je sledila živahna razprava; pred tem je Urška Petkovšek iz Most predstavila predloge in želje Moščanov. Nazadnje so navzoči v dvorani izglasovali predlog Občini Komenda, kot tudi Direkciji RS za infrastrukturo o želeni trasi ceste, umiku tovornjakov (tranzita) skozi Moste ter zaščiti te vasi pred poplavami.

Katastrofalne poplave bo mogoče omiliti, ne pa povsem preprečiti

Glede slednjega – zavarovanja Most in drugih vasi v Občini Komenda pred katastrofalnimi poplavami – je dr. Primož Banovec poudaril, da ob takšni količini poplavne vode, kot je bila 4. avgusta lani, ko se je največ vode zlilo prav na našo občino in severno od nje, poplav ne bi mogli preprečiti tudi, če bi bili izvedeni vsi načrtovani ukrepi, bi jih pa lahko zmanjšali. To pomeni znižali raven poplavne vode za okrog 30 centimetrov. Že to bi bilo zelo veliko, bi bila gmotna škoda veliko manjša. Povrh vsega ne bi bilo travm, kajti sedaj se mnogi ljudje, posebej poplavljenci, ob vsakem močnejšem dežju bojijo, kaj jim bo ta povzročil. Zelo resno je posvaril, da starši ne smejo strašiti otrok s poplavami, niti govoriti o njih vpričo njih, saj jih bodo s tem prestrašili za vse življenje, jim povzročili travme.

Zadrževalnik na Tunjščici in drugi protipoplavni ukrepi

Dr. Banovec je povedal, kakšni so načrti Inštituta za vodarstvo, ki že dlje dobro sodeluje z Občino Komenda. Odobren je že zadrževalnik na potoku Tunjščica, treba pa bo postoriti še ostalo na drugih pritokih reke Pšate od Kneža, Vrtaškega potoka do Dobliča, razširiti razbremenilnik Suhadole, preurediti okljuk reke Pšate pri Gmajnici, ki je bila tudi poplavljena, čeprav so tam gradili nove hiše na dvignjenem terenu.

Podžupanja Nada Jamšek je spregovorila o že izvedenih ukrepih ob reki Pšati

Oglasila se je tudi podžupanja Nada Jamšek, ki je povedala, kaj vse je  Hidrotehnik z dvema podizvajalcema že naredil s sečnjo dreves ob reki Pšati in drugih vodotokih, s kako veliko denarno pomočjo lahko računa Občina Komenda pri reševanju te pereče zadeve (za ta denar se je zelo potegnila pri državnih oblasteh) in koliko mostov bo v občini potrebno postaviti na novo. To bo velik strošek zanjo; država pa ima na skrbi ureditev voda.

Glede trase ceste mimo Most je predlagala, naj se naredi, kot je že dogovorjeno, prizadeva pa za poznejšo obvoznico južno od Suhadol.

Takšnega mnenja je bil tudi prvi podžupan Občine Komenda Mirko Kepic, ki je navzočim povedal, kaj vse je bilo še za njegovega časa narejeno, da bi se rešili zagat v zvezi s povečujočim se prometom skozi in mimo Most.

V razpravo je posegel tudi naš prvi župan Tomaž Drolec, ki je ugovarjal nekaterim zavajajočim in napačnim trditvam in predpostavkam. Ena od teh je bila, da bodo lastniki parcel, kjer naj bi čez čas potekala južna obvoznica, ti rade volje dali zemljo zanjo. Opozorjeno je bilo, da bi pri tem šlo v bližini Žej za zemljo prvega kakovostnega razreda.

Pa tudi na pomanjkljiv spomin nekaterih navzočih, da cerkev v Mostah ter gostilna »pri Kralju« pred lanskim letom še nista bili poplavljeni, sicer Moščani, če ne bi bilo to varno, svoje podružnične cerkve sv. Boštjana pred stoletji ne bi postavili na sedanjem kraju.

Pozabili so, kaj je o poplavah v Mostah napisal njihov rojak pisatelj Ivan Sivec: kako ni mogel zaradi poplave k polnočnici v cerkev v Komendi, pa si je tega tako želel.

Sam se še dobro spominjam, da nisem mogel v šolo v Mostah zaradi poplav; Skadovci pa smo že tako navajeni nanje, saj jih imamo vsakih nekaj let. Bojimo pa se, da bi obvoznica južno od vasi lahko ustvarila jez in bi bila poplavljena skorajda vsa vas; večina hiš je bila že lani. Lani je jez ustvarjala zabetonirana pregrada pred Topolami, voda pa je segala tako visoko, da ni bilo mogoče po cesti skozi vas v Mengeš ali nazaj v Suhadole. Med Suhadolami in Topolami je bilo eno samo veliko jezero, bi se lahko vozili po njem s čolnom. Voda je bila tako visoka, da je od tega jezera segala skoraj do prvih hiš južno v vasi, hiše ob deroči Pšati in še dlje pa so bile tako poplavljene. V Moste pa je bilo nemogoče priti, razen peš in v škornjih daleč naokrog. Prav srhljivi prizori, o katerih govorijo moje fotografije in zapisi, objavljeni na spletni strani naše občine. Eden najbolj pretresljivih je bil prevrnjen "žejski oltar" v cerkvi sv. Boštjana, ki je bila med najbolj prizadetimi v vasi, je voda segala več kot meter in pol visoko. Pa tako lep kulturni biser! Pri čiščenju se je še posebej izkazal naš novi župnik Cristian Balint. Komaj čakam, kdaj bo spet maša v njej. V tej čudovito lepi daleč najstarejši cerkvi v naši župniji. Občani Komende, če morete, pomagajte, da bo čimprej ... Obnova bo zelo draga, slišal pa sem, da bo država le malo pridala. Moščani so torej še dodatno "udarjeni" po tej strani.  

Nikakor ne smemo komendski občani narediti tega, bi bilo to nemoralno, če bi vodo še hitreje spustili mimo naših vasi, bi potem, kot je lani, zalila Mengeš. Mengšani bodo morali najti ustrezno rešitev zase, je opozoril dr. Banovec. Mi, komendski občani, moramo narediti, kar je pri nas najpotrebnejše. K temu spadajo tudi zadrževalniki poplavne vode, da se bo razlila na manj kakovostnih in rodovitnih tleh, ne pa čim hitrejši spust skozi občino. 

Moščani in Skadovci bi se morali bolj povezati

Prav bi bilo, da bi, kot mi je rekel zelo izkušeni Mirko Kepic (sam je imel poplavljeno hišo, pa tudi župan Jurij Kern; slednji je hitel pomagat drugim, ni mislil nase in škodo doma…), da bi Moščani in Skadovci stopili skupaj in se glede perečih zadev več pogovarjali. Skadovci pa tudi sami zase kot najjužnejša vas v občini, jim ni lahko, kajti v bližini vasi je jama za odpadke, Poslovna cona Komenda, okrepljen veter iz njene smeri, ki ga bo še več zaradi pretirano posekanih dreves ob Pšati, kopičenje neprimernih odpadkov zunaj vasi … Bregove reke Pšate in samo dno bo treba še dodatno očistiti od vsega, kar so povzročile poplave,  je nanesla deroča voda. Bližnja čistilna akcija bo lahko trajala več dni, toliko je vsega, kar bi bilo treba odstraniti. Še to nad glavo, kot da drugega občani Komende ne bi imeli več kot dovolj!

V premislek ob predlogu glede obvoznice južno od Suhadol

Prav bi bilo, da bi tudi Skadovci povedali svojo besedo o ureditvi prometa v bližini njihove vasi in skozi njo (na zboru občanov je niso, pa so imeli priložnost za to), bi jim prisluhnili drugi občani, kajti obvoznica južno od vasi bi presekala številne zelo rodovitne njive in travnike, površine za rekreacijo, posebej smučarski tek, proge zanj,  kakršnih ni drugje v občini, naravna drsališča, ogrozila občinska tekmovanja, ki jih prireja Športno društvo Suhadole, odvrnila številne rekreativce in sprehajalce, ki si krepijo zdravje in iščejo mir na poteh k Mlinčkom, uničila arheološke ostanke iz dobe Rimljanov (Stara cesta, Rimski vodnjak v vasi!) in še prej, ostanke ville rustice pri Žejah in še katere druge mogoče, onesnažila borovnice, ki jih v gozdovih južno od vasi nabirajo komendski občani in mnogi drugi ljubitelji tega izredno zdravega daru narave, ogrozila pohode po markirani poti Planinskega društva Komenda, kolesarsko in sprehajalno pot iz smeri Bukovice in še marsikaj. Predvsem bi trajno prizadela floro in favno, redke ptice, ki jih drugje ni (že znano svarilo ornitologov), izrinila gozdne živali, ki se sedaj mirno pasejo na travnikih pri Suhadolah. Uničen bi bil krasen svet, kakršnega ni drugje v občini.

Dobro bi bilo o vsem tem in drugem perečem in človeka ter živali in rastline ogrožujočem premisliti, ali je to vredno zaradi človekove želje (ali res potrebe?) po tehničnem napredku in še hitrejšem dosegu cilja  s svojim vozilom (kdaj se bomo glede tega začeli ustavljati pa tudi čemu odpovedati?), omalovaževanja kmečkega življa, dela in sveta, uničenja tolikih obdelovalnih površin in s tem za preživetje nujnih pridelkov. »Boste že videli, od česa boste živeli,« je oporekal eden od navzočih kmetov. Kje je pesnik Anton Vodnik s svojim prepričanjem: »Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava«. Že dolgo ne več, vse bolj zastrupljena, za kar smo sami krivi. To me boli, zares boli, in žali kot kmečkega sina, se nam bo maščevalo. Kam drvimo Slovenci, Evropejci? 

Nazadnje so Moščani še zbrali podatke za nove člane Vaškega odbora Moste (doslej ga niso imeli), katerega ustanovitev bodo uredili na seji Občinskega sveta Občine Komenda.

Jih je pa treba pohvaliti, posebej Urško Petkovšek, kako so se potegnili za ureditev prometa skozi njihovo vas in mimo nje ter večjo varnost pred poplavami. Naj se sedaj izkažejo še sosedje Skadovci v skrbi za svojo vas in okolico, pokažejo, koliko jim je do lepše prihodnosti svojega naselja in prelepe okolice! Zelo me je zabolelo, ko me je prebivalka neke druge vasi opozorila, kako grda vas so Suhadole. Sprehod skozi njo mi je potrdil, da ima v marsičem prav, saj je v vasi poleg novih in novejših hiš veliko takšnih, ki bi jih bilo treba takoj podreti ali obnoviti pod nadzorom ZVKD. Pa ravno te bi bile lahko najlepše hiše v vasi ... Kdo zna danes zgraditi nekaj tako lepega, kot stari mojstri?!

Naredimo več za zdravo, čisto in lepo okolje!

Pričujoči zapis, deloma vsebina tega, kar je bilo povedano na zboru občanom, deloma moja zapažanja, naj bo tako Moščanom kot Skadovcem, pa tudi Žejcem in vsem komendskim občanom, spodbuda za premislek o prihodnji podobi naših vasi in občine. Pri tem naj preberejo tudi knjigo Podeželje ima prihodnost, ki jo je pred leti izdala Glavarjeva družba Komenda. Potem jim bo marsikaj jasneje, bodo odgovornejši do svojega bivalnega prostora in okolja; ne bodo uničevali narave. Celo papež Frančišek je v svoji ekološki okrožnici Hvaljen moj Gospod opozoril pred tem. Predlagam, da naj bo eden izmed prihodnjih zborov občanov posvečen prav temu – varovanju našega čistega, zdravega in lepega okolja. Dokler ne bo prepozno! Da se ne bomo iz njegovih varuhov spremenili v uničevalce. Tokratni zbor občanov tudi zbuja strah pred tem, ker vse več ljudi vidi le tehnični napredek, h kateremu spada tudi vse to, kar danes vidimo in s čimer se srečujemo na naših cestah. Ta "napredek"  je v marsičem, o tem govorijo televizijski dokumentarni posnetki, prej poguba z usodnimi posledicami, nazadovanje, ker ogroža človeka, živalstvo in rastlinstvo. Rešujmo našo občino, naše vasi in sebe, dokler je še čas! In ne grešimo še zoper naravo, ko že tolikokrat drugje! Postni čas je tudi čas za premislek o tem. O našem odnosu ne le do sočloveka, marveč tudi do narave. Velikega Stvarnikovega daru, ki se ga premalo zavedamo in ga spoštujemo.  

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič