Proračun za leto 2013 so svetniki na februarski seji potrdili v prvem branju. Tudi letos bo zaradi gospodarskih razmer na voljo manj denarja.

Praksa previdnega nastavljanja proračunov se je izkazala kot zelo dobra. Vsako leto planiramo zadolževanje v mejah zakonsko dovoljenja, vendar so nato izplačila za delo običajno zamaknjena, tako da dejansko zadnji mesec zapade v plačilo v naslednjem letu in se nam tako v šestih letih ni bilo potrebno niti enkrat zadolžiti. Država redno poravnava plačila z naslova dohodnine, sicer pa smo manj denarja dobili na račun koncesnin od iger na srečo in z vodnih pravic SENGa. Zelo uspešni pa smo bili pri pridobivanju sredstev iz evropskih in državnih razpisov. Tako smo dobili kar 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Prijavljamo se tako na manjše razpise, kakršni so recimo za razvoj podeželja ali za tržnico, kakor na večje. Tako smo zgradili vodovod Lokovec-Kal, Kanalski Vrh, čistilno napravo Deskle, obnovili gasilski dom v Avčah, dom v Ročinju, uredili večnamensko dvorano v Kanalu.

Upam, da bomo proračun imeli do konca marca, sicer bomo zamujali z razpisi za društva, zamaknile pa se bodo tudi investicije. Zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov javnih naročil se nam lahko tudi zgodi, da bi denar iz evropskih skladov morali celo vračati. Z zapleti okrog razpisa za izvajalca za kolesarsko stezo Solkan – Plave, ki je državna investicija, je ogrožen celo evropski.

Občinski svetniki so ob prvem branju očitali, da denar iz proračuna ni enakomerno porazdeljen po krajevnih skupnostih. Nezadovoljni so bili predvsem glede investicij v KS Lig. Kako odgovarjate na te očitke?

Čisto praktično. Ko smo v Ročinju obnavljali kulturni dom, so rekli, da gre vse v Ročinj, ko smo delali vodo v Kalu, so rekli, da gre vse v Kal. Ko delamo kaj po Kanalu, rečejo, da od Rodeža navzdol in od Ajbe navzgor ni nič, in da je ves denar namenjen Kanalu. Mislim, da gre pri tem za zelo subjektivne občutke. Poleg tega so investicije odvisne od vrste javnega razpisa. Tako smo dobili denar za obnovo doma v Avčah in denarja nismo mogli porabiti za kaj drugega.

Ob tem naj povem, da pospešeno pripravljamo dokumentacijo za kulturni dom v Ligu. Kar dve leti smo potrebovali, da smo rešili zadeve s kar 32 lastniki. Kot lastniki objekta bomo lahko „odmrznili“ gradbeno dovoljenje in se s krajani dogovorili, kaj želijo. In potem upam, da se bomo lahko prijavili na razpis podoben tistim, na katerih smo dobili denar za Levpo, Avče in Ročinj. In takrat bodo svetniki rekli, vse gre v Lig.

Sam podpiram ureditev takšnih prostorov v vsaki krajevni skupnosti. Ljudje so tudi zaradi krize bolj doma in upam, da se bodo tudi na račun tega bolj družili. To nam zelo manjka, saj smo postali veliki individualisti, nikogar ne potrebujemo, smo samozadostni. Zelo rad bi videl, da bi vaški domovi spodbudili nastanek galsbenih, gledaliških skupin... Urejeni prostori ponujajo še druge možnosti. V občini imamo recimo dva mladinska kluba, kjer bi mladi lahko razvili tudi podjetniške dejavnosti.

Ena od večjih letošnjih investicij bo izgradnja kanalizacije s čistilno napravo in rekonstrukcija vodovoda v Avčah. Glede na investicije v infrastrukturo v prejšnjih letih, nas zanima, kolikšen delež občine še nima urejene kanalizacije in vodovoda?

Mislim, da smo izbrali dobro strategijo, saj smo infrastrukturo najprej uredili v krajih, ki lahko ogrozijo ostale. Recimo, Kanalski Vrh je majhna vasica, ki vsaj po številu prebivalcev naj ne bi imela prednosti, vendar ima strateško prednost zaradi lege. Brez urejene kanalizacije so namreč vsi kraji pod njo ogroženi. Računam, da bo tudi v evropski finančni perspektivi 2014-2020, kjer bo Slovenija prejemnik denarja, še nekaj denarja za kanalizacije in vodovode. V tem primeru moramo v šestih letih pokriti še Plave in Ročinj. To sta dve veliki naselji in to je tudi naš dolg reki Soči.

Aktualna postaja tudi državna investicija v kanalsko obvoznico. Kaj se trenutno dogaja s tem projektom?

Država že aktivno projektira in analizira teren. Nato bodo začeli odkupovati zemljišča. Ko bo trasa bolj natančno izrisana, bomo krajanom, skupaj z Direkcijo za ceste, predstavili obvoznico. Načrtovana je tudi gradnja mostu, za katerega je prav, da mnenje o njegovem videzu povedo tudi občani. Nekaj težav bo verjetno pri odkupu zemljišč. Komur bodo speljali obvoznico po njegovem zemljišču, bo nedvomno prizadet ali se s tem ne bodo strinjal, kar lahko razumem. Vendar je eden večjih prometnih zamaškov na Soški cesti prav v Kanalu. Zaradi tega trpi staro jedro, most, težje je organizirati prireditve. Težki tovornjaki vozijo mimo lokalov, ki imajo mize ob cesti. Zaradi slabše prometne pretočnosti je večje tudi onesnaževanje v središču Kanala.

Kanalska obvoznica bo zagotovo še vroča tema v prihodnjih mesecih, saj ji del krajanov ni naklonjen.

Odločitev o obvoznici je iz leta 1998, ko so od treh variant izbrali sedanjo traso. Sprememba trase v tem trenutku ni več mogoča, saj smo le čakali, da pridemo na vrsto za izvedbo investicije. Vsaka sprememba bi postopke vrnila na začetek in bomo nanjo ponovno lahko čakali nadaljnjih 15 let.

DRSC bo obvoznico vsekakor zgradila. Zanjo je že predviden evropski denar, ki ga bo morala porabiti. Da bi to dosegla, bo verjetno uporabila vsa pravna sredstva. Zakon o cestah je namreč državne investicije poenostavil. Pri lastnikih, ki bi se morda upirali ali povzročali težave, se bojim, da lahko pride tudi do razlastitve in se projekt izpelje, kljub morda večjemu nezadovoljtsvu med ljudmi.