Tekst: dr. Špela Ledinek Lozej, vodja projekta Zborzbirk

Etnološko oziroma antropološko razumevanje kulture kot skupka dosežkov in vrednot ter iz njega izvedeno umevanje kulturne dediščine, je (bilo) v javnosti pogosto spregledano; za kulturno dediščino so (bili) navadno šteti predvsem stavbe in predmeti, ki so jih kot dediščino razglasile spomeniškovarstvene in muzejske ustanove.

V zadnjih desetletjih je zanimanje za kulturno dediščino preraslo institucionalne okvirje, pri tem so imeli pomembno vlogo prav ozaveščeni posamezniki, ki so zaznali pričevalnost in vrednost upredmetenih prežitkov preteklega življenja in jih shranili. Še več, nekateri so iskanju, razvrščanju, shranjevanju in siceršnjim zbirateljskim dejavnostim posvetili velik del svojega vsakdana.

V občini Kanal ob Soči ne manjka zagnanih zbirateljev in številčno bogatih ter vsebinsko in formalno raznolikih zbirk etnološko pričevalnih predmetov. Prav ti so navdihnili širše zasnovan in v pričujoči številki časopisa omenjen projekt ZBORZBIRK, ki je namenjen ovrednotenju – evidentiranju, popisu, ureditvi, predstavitvi in promociji zbirk kulturne dediščine na širšem čezmejnem območju med Alpami in Krasom.

Današnje slovensko in italijansko obrobje med Kanalsko in Gornjesavsko dolino na severu ter Brdi na jugu, ki je bilo v preteklosti pogosto osišče sporov in središče ujm, in so ga kljub utemeljeni povezanosti v zgodovini prečile in razdvajale meje med različnimi provincami, patriarhati, deželami in državami, povezuje danes napletajoča se mreža prizadevnih zbirateljev z ozaveščenim odnosom do predmetov, listin in fotografij, ki skušajo skupaj s strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi preMOSTiti pretekle meje in KANALizirati prežitke včerajšnjega dne v jutrišnje zmožnosti.