Tekst: Blaž Valentinčič, ŠKD Nasmejanih

Letošnjo, tretjo izvedbo knjižnice pod krošnjami v Kanalu je zaznamoval trajnostni duh. Odprla sta jo duo Lunin Med (Samo Kutin, Mateja Gorjup), ki za otroke interpretirata ljudske pesmi ob spremljavi “tisočerih” glasbil, ki simbolizirajo multikulturnost znotraj glasbe. Sledila je odpoved zaradi vremenskih (beri človeških) vplivov, tako da bomo sanjskega Matijo Solceta doživeli naslednjiič. O trajnosti govori tudi “furbasti” škat Lamk, ki so ga uprizorili člani gledališke skupine KUD Cerkno Strila z jasnga. Lamk Je simbol premetenosti in trdoživosti. Nato je bil na vrsti pripovedovalec,  “kanauc” Miha Žorž,  nikoli “odklopljen”, ampak vedno pripravljen, kar tudi zaznamuje jutrišnjost. 

Kako naprej h koreninam, nam ni uspelo izvedeti, saj je permakulturni načrtovalec Aljaž Plankl zaradi višjih razlogov odpovedal prihod. Smo pa zato doživeli kaj pomeni biti “sr(e)čen”  in predan domoljub, četudi živiš izven svoje države. To počne Olga Moroz. Skozi ukrajinske pravljice razlaga ukrajinsko kulturo, ki je bila slabih 50 let zatrta. Vendar ni izumrla prav zaradi sr(e)čnosti in domoljublja, ki krasita tudi Olgo.

Značilnost, ki jo ima Juš Milčinski, improvizator, bo za trajnostni razvoj družbe prav tako pomembna, saj umirjenost, pragmatizem ter improvizacija vodijo k varnejšemu jutru. Ključ do trajne čilavosti brez poželjenj in nepotrebnih potešenj je, kot pravi Matjaž Doljak, v hrani ter v postu kot antipodu.

Zadnja gostja pa je bila tista, ki je pri nas referenčna točka za klimatske spremembe in tudi znanstveno deluje na tem področju. Podnebne spremembe že močno vplivajo na življenje milijonov ljudi po vsem svetu in nenazadnje jih že čutimo tudi na lastni koži. Dr. Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da ni dovolj, če se odpovemo uporabi škodljivih proizvodov ali zmanjšamo porabo energije, pač pa je treba spremeniti miselnost. Kako to storiti? Znanstvenih idej je veliko, nam je povedala, a izvedba peša. To pa bo rdeča nit naslednje Knjižnice pod krošnjami v Kanalu.

Posebna zahvala gre knjižničarjem Nejcu Laščaku, Juliji Ipavec in Katarini Jerončič.