Tokrat smo se odpravili na vikend stega – tridnevni dogodek, kamor so bili povabljeni vsi škofjeloški skavti. Zraven so bili tudi naši duhovni asistenti – kapucinar br. Jaro in br. Jožko ter škofjeloški duhovnik Matej Nastran, ki skrbijo, da je z nami vedno tudi Bog.

Bilo nas je približno 85, tako da smo se nastanili na dveh lokacijah – Lovski dom LD Kanal in Dom Mihaela Gabrijelčiča. Za najstarejše smo postavili kar šotore, v katerih so kljubovali mrzlim nočem.

Naš tabor se je začel v petek. Avtobus se je s precejšnjo muko prebil skozi ozek  Ročinj, nato pa brez težav nadaljeval do cilja. Že po poti nas je očaral slap Savinka, ko pa smo se povzpeli prav do Srednjega, sta nam narava in slikovita vasica prebudili skavtskega duha in čudenje stvarstvu. Prvi večer smo spoznavali različne gorske legende in bitja ter začeli spremljati klepetalno oddajo Med gorami, ki sta jo vodila in igrala dva izmed voditeljev.

Pot iz Škofje Loke do Srednjega je kar dolga in okrog enajstih zvečer smo bili že prijetno utrujeni. Ogenj je ogrel lovski dom, noč pa je bila prijetna tudi za tiste v šotorih.

Naslednji dan smo se odpravili na raziskovanje okolice. Najmlajši so šli do Globočaka, kjer so nadvse radovedni raziskovali jamo. Starejši so se odpravili do doma pod Ježo, najstarejši pa kar na Ježo. Pot je bila lepa, včasih malo težka, vendar smo spoznali, da je napor nujen, če želiš imeti lep razgled. Po vrnitvi z izletov sta nas obiskala posebna gosta – Andrej in Marija Štremfelj, slovenska vrhunska alpinista. Andrej se je ravno vrnil iz Nepala, vendar sta bila vseeno oba živahna sogovornika. Zanimivo je stati zraven ljudi, ki so bili na vrhu sveta, poleg tega pa sta opravila še veliko težjih vzponov. Komaj jima je uspelo odgovarjati na vsa naša vprašanja. Mogoče sta celo navdihnila kakšnega bodočega alpinista. Povedala sta tudi, da je pomembno, da naredimo en korak več od tistega, kjer se še dobro počutimo. Le tako lahko napredujemo in rastemo. Ni vedno lahko, zato je treba zaupati, da je to naša pot in da to našo pot vodi Bog.

Popoldan smo krepili svoje znanje na različnih delavnicah. Obiskala nas je celo gorska reševalna služba iz Tolmina, kar je bila velika zanimivost. Sploh pa poseben nahrbtnik, s katerim nosijo psa, ki išče ljudi po plazovih in po gozdovih.

Večer smo zaključili s peko hrenovk in igrami ob ognju.

Noč na nedeljo je bila precej viharna, a jutro nam je prizaneslo z nevihtami. V miru smo se pripravili na slovesne skavtske zaobljube. Te smo obljubili v cerkvi Svete trojice, sedaj pa gremo s to obljubo naprej v svet in življenje.

Za konec naj napišem še tole: Na vašem koščku sveta smo se imeli zares lepo, zelo smo veseli, da spoznavamo tako krasne konce Slovenije. Ni pa vse samo v lepoti narave, pol veselja in lepih spominov imamo tudi zaradi vas – vaščanov. Hvala, da ste nas tako lepo sprejeli, nam ponudili Dom Mihaela Gabrijelčiča, okrasili cerkev za naše obljube, z veseljem poslušali vse naše predloge in ideje in nam jih pomagali uresničiti. Počutili smo se kot doma in z veseljem se bomo še kdaj vrnili, če ne na tabor, pa vsaj na nedeljski izlet.

Besedilo: Nina Gartner