Če nam praprotno seme pade v čevelj

Toplo vabljeni na kresni večer v soboto, 21. junija, v park Pečno ob 17. uri, zapiše Primož. Ob poletnem solsticiju, na dan, ko so naši predniki s kresovi pomagali soncu, da ohrani svojo moč, ko je dan najdaljši in noč najkrajša in ko imajo zelišča, nabrana v tej noči, med njimi praprot, zdravilno in magično moč.

Kako razkriti skrite resnice življenja

Vabilo obljublja veliko. Voden sprehod med praprotjo, za katero vsevedni google ve, da spada v deblo rastlin z okrog dvajset tisoč vrstami. Pod njo so bila v parku Pečno skrita praprotna semena, in če bi nam eno od njih – tako so verovali naši predniki – na kresno noč, eno najbolj čarobnih in skrivnostnih noči v letu, zašlo v čevelj, bi slišali govoriti živali in postali nevidni. Resda so bila semena, skrita pod te na videz preproste, a magične gozdne lepotice keramična, so jih obiskovalci vneto iskali. Dvigali so jim lepe, podolgovate, pernato deljene liste, ki so jih ljudje častili in uporabljali že v davnih časih. Kelti, denimo, za pripravo kadila, da bi iz svojih domov odgnali slabo energijo in vanje priklicali ljubezen, ščitili pa naj bi tudi pred nevihtami, kačami, ognjem in drugimi temnimi silami. Verovanje v moč praprotnega semena izhaja iz globoke človekove potrebe, iz arhetipske želje, ki se pojavlja v številnih kulturah: najti skrivnostno moč, ki razkrije skrite resnice življenja in omogoča dostop do znanja, ki presega človeške meje. Od tod veliko veselje, če je izpod kakšne praproti, rastline iz predpotopnih gozdov, pokukal skriti nagajivi škratek, ki ga je vešča roka oblikovala iz gline in mu nadela ime praprotno seme. Eden na družino, opozori Primož, in v obetu kresne noči, ki velja za čas med svetovi, nemara ni bilo obiskovalca v parku, ki ne bi spoštoval opozorila.

Za nagrado – glasba

Tam na koncu iskanja, kjer se pot zoži in izgubi v kraljestvu škratov, jih je pričakala nagrada. Bili so to mehki, topli zvoki instrumentov dua zamejske skupine I Salici (Vrbe) in zvoki iz glasbila z izvornim imenom hang drum, vrste instrumenta, izdelanega iz dveh polovičnih lupin globoko vlečene, nitrirane jeklene pločevine, zlepljenih na obodu. Na slednjega je igral Boštjan Zobec, skladatelj in potujoči glasbenik, ki skuša glasbi povrniti njeno izgubljeno prvinskost. Po njegovem pojmovanju deluje glasba na celotnega človeka. Harmonična deluje harmonično, kaotična in agresivna pa razdiralno, a žal ugotavlja, da je danes vse preveč slednje, kar se odraža predvsem pri otrocih, ki so najobčutljivejši člani družbe.

Aeson, umetnost ob Soči

Še mnogokaj se je dogajalo tisti večer v parku Pečno. Kakor je napovedalo vabilo, so najprej predstavili festival Aeson z one strani Soče, nato še kantavtorico in književnico Sabino Vostner z naše strani. Aeson (v grški mitologiji oče junaka Jazona) je festival in kulturni katalizator umetnosti v naravi ob reki Soči na obeh straneh meje. Veselimo se intenzivnega poletja, pravijo njegovi člani, sestavljenega iz skritih krajev, polnih čarovnije, in umetnikov, ki ustvarjajo v naravi. Proti koncu julija jih čaka še festival v Fiumicellu (slov. Rečica) blizu Vidma, ki bo gostil mednarodne umetnike in vrhunce lokalnih glasbenih in uprizoritvenih produkcij v okolju, sestavljenem iz naravnih skulptur, svetlobnih koreografij, dogodkov za družine, degustacij ...

V »isti barvi vesolja«

Sta Jernej in Primož že dokazala svoje veščine na gongu, je Borut že postavil kamnito skulpturo v globeli in Orjana s pomočnico okrasila mizo, se je že pekla koruza v ognju, za katerega je pridno skrbel Bojan, so obiskovalci že pokušali skuto s Kambreškega…, ko je prišla na vrsto še izjemna vsestranska umetnica Sabina Vostner, kantavtorica, pesnica, pisateljica, prevajalka in pedagoginja. Rojena v Moskvi in odrasla v Sloveniji piše in ustvarja v treh jezikih, v slovenščini, ruščini in angleščini, kar ji omogoča, da se giblje v treh različnih kulturnih svetovih, a v »isti barvi vesolja«, kakor pravi v eni svojih pesmi, v kateri raziskuje enost in povezanost vsega živega, nekakšni zvočni meditaciji o vesolju in ljubezni. In ker je bil letošnji večer zamišljen bolj kot druženje, ki ga oblikujejo obiskovalci, lahko so pa le zraven, so bili rade volje tudi samo zraven in prisluhnili Sabini, ki je oni večer s svojo nežno, a močno prisotnostjo s kitaro in glasom v park Pečno »mehko raztrosila miselnost enega poleta, sladko tišino, iz neba prejeto«.

                                                                                           Iva Sivec