Zbirno mesto smo imeli na Katarini. Že pogled na nasmejane obraze je obetal prijeten pohod in odlično razpoloženje. Pot nas je vodila mimo turistične kmetije Robež, ki je bila ob tisti uri še zaprta. Toda to nas ni nič motilo, saj dodatne energije tedaj še nismo potrebovali. Tako smo brez počitka nadaljevali do 898 m visokega vrha Grmada. Zadnjih 20 minut strmega vzpona je zahtevalo kar nekaj napora, ki pa je bil takoj poplačan s čudovitim razgledom na večji del osrednje in zahodne Slovenije.

Z vrha Grmade nas je pot vodila do turistične kmetije Gonte, ki leži na sedlu med Grmado in Toščem. Ta prijetna in lično obnovljena kmetija nudi pohodniku vse udobje. Naročili smo manjši prigrizek in tudi izbor pehtranove potice se je izkazal za dobro odločitev.

Okrepljeni in prav nič utrujeni smo se po štirih urah hoje vrnili na zbirno mesto, kjer so nas čakali naši jekleni konjički. Pot ni bila težka in zato prav sproščujoča. Največ pa je vreden občutek, da smo spet naredili nekaj koristnega zase, kar je v zrelih letih še kako pomembno. Seveda pa to zahteva tudi nekaj truda, pozitivne naravnanosti in dobre volje.

Zabeležila: Olga Gabrovšek

Foto: Tone Čepon