V februarju smo v skupino Čebele povabili mamice. Kot po navadi so si tudi tokrat otroci zavihali rokave in čistili igralnico ter pomagali pri urejanju materialov, da bi bila igralnica čim lepša, ko bodo vanjo vstopile njihove mame. V sredo, 22. februarja, malo pred peto uro popoldan so se že slišali prvi veseli glasovi pred vrati vrtca. Otroci so s svojimi mamicami v dobrem razpoloženju in zelo urejeni prihajali v vrtec. Svoje mame so popeljali v garderobo, kjer so se najprej uredili, nato pa odšli v igralnico, kjer so lahko delali s pripravljenimi materiali. Na hodniku so imeli pripravljeno še glasbeno delavnico, v kateri so izdelali ropotuljo iz balona, ki so ga napolnili z rižem. Otroci so si tako v prvem delu večera z mamami lahko prosto izbirali dejavnosti. Po približno eni uri smo zaključili s samostojnim delom in pripravili igralnico za skupno dejavnost. Posedli smo se na stole v krogu ter se prešteli. Videli smo, da se je današnjega večera udeležilo 43 otrok s svojimi spremljevalci, ter ugotovili, da sta manjkala le dva prijatelja. Zanju smo zapeli bans Gremo lovit medveda. Sledila je zvočna pravljica, pri kateri so udeleženci sledili zgodbi ter jo spremljali z ustreznimi instrumenti glede na prikazano sliko. Po zgodbi je sledila igra tišine, v kateri so otroci svojim mamicam razdelili obeske za ključe iz filca v obliki ovčke, ki so jih ob manjši pomoči izdelali sami. Ura se je približevala pol sedmi zvečer in večer z mamami se je počasi približal koncu. Sledila je še manjša pogostitev s suhim sadjem in sokom. Mame so si med seboj izmenjale še nekaj besed, otroci nekaj navihanih zamisli, nato pa so se počasi odpravili proti domu. Vrata vrtca so se zaprla še za zadnjimi obiskovalci. O veselem dogajanju v vrtcu so govorili le še papirčki, ki so ostali po mizah in tleh, ter stoli in mize, ki jih je bilo treba pripraviti, da se bodo otroci v naslednjem dnevu lahko nemoteno igrali in obujali spomine na popoldne, ko so v vrtec pripeljali svoje mamice.

Barbara Čepon