Po uspešni jesenski garažni razprodaji so se dekleta odločila, da opravijo tudi pomladansko čiščenje razmetanih garaž, zaprašenih kleti in podstrešij ter dajo stvarem še eno priložnost, da najdejo novega lastnika. Na lepo urejenih stojnicah se je tokrat znašlo veliko lepo ohranjenih moških in ženskih oblek, dodatkov, igrač, športnih pripomočkov, pohištva, nakita in drugih dragocenosti. Pravzaprav se je na njih znašla vsaka stvar, ki je tja prispela. Najbolj založena je bila stojnica s knjigami, ki je privabila tudi največ obiskovalcev in mimoidočih. Način plačila pa je bil različen – za predmet ste lahko plačali z denarjem, pri čemer je bila določena okvirna cena, končna pa je bila odvisna od pogajalskih sposobnosti kupca, lahko pa ste ga kar zamenjali z eno od svojih odvečnih stvari. Po mnenju Kristinc je rabljenim stvarem težko določati ceno, njihova vrednost je namreč drugačna, saj s seboj nosijo osebno zgodbo.  

Garažne razprodaje, kot jih pozna mnogo evropskih prestolnic, na primer Amsterdam, København in Berlin, pa tudi slovenska prestolnica, so ponekod že povsem običajen dogodek, na katerem se meščani družijo, hkrati pa si izmenjujejo, kupujejo ali prodajajo rabljene oziroma nove, a ponesrečeno kupljene predmete, oblačila in podobno. Tovrstna razprodaja namreč spodbuja recikliranje in solidarnost do soljudi in okolja, predvsem pa druženje in zabavo. Prav to zadnje pa je po mnenju organizatork najpomembnejše tudi v Horjulu.